DEPRESIJA: SVETOVNA KRIZA; 10. OKTOBER 2012

    437

    Ljubljana, 9. oktober 2012 – Letos že dvajsetič zapored obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka pod geslom Depresija: svetovna kriza.

    Duševno zdravje je ključnega pomena za družbo in posameznika, ne glede na narodnost, kulturo, politično, versko in družbeno-ekonomsko ozadje. Ena najpogostejših duševnih motenj na svetu je depresija, ki poleg posameznikove stiske predstavlja tudi veliko družbeno breme. Na njen nastanek vplivajo številne osebnostne, družbene in družbeno-ekonomske značilnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bo depresija do leta 2020 na drugem mestu med vzroki obolevnosti, do leta 2030 pa največji dejavnik, ki prispeva k bremenu bolezni. Depresija je tudi eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. V luči letošnjega evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti smo se na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) na področju preprečevanja in učinkovitejšega obvladovanja depresije usmerili v populacijo starejših.

    Po podatkih Svetovne raziskave duševnega zdravja (World Mental Health Survey) je v preteklem letu eden od dvajsetih prebivalcev v sedemnajstih svetovnih državah doživel vsaj eno depresivno epizodo. Na splošno za depresijo v povprečju zboli 8–12 % prebivalcev. Ocenjeno je, da zaradi depresije danes trpi 350 milijonov oseb, med njimi je več žensk. Poleg spola so najpogostejši dejavniki tveganja še slabši ekonomski in družbeni položaj (npr. nižja stopnja izobrazbe), dednost, izpostavljenost nasilju, zakonski stan, zlasti za moške, stresni dogodki in kronična obolenja. Za depresijo pa ne zbolevajo le odrasli, ampak tudi otroci in mladostniki.

    Stanje v Sloveniji

    V Sloveniji v zadnjih letih ni bilo narejene študije, ki bi dala celovit pregled stanja duševnega zdravja prebivalcev Slovenije, so bili pa posamezni vidiki duševnega zdravja vključeni v druge raziskave. Delen vpogled v pogostost depresivne motnje v Sloveniji je dala raziskava CINDI Slovenija: Presejanje, sistematično odkrivanje in celostna obravnava depresij v Sloveniji, ki je bila izvedena med letoma 2006 in 2008. Podatki kažejo, da je v populaciji na primarni ravni pogostost kliničnih znakov in simptomov depresivne motnje od 9 % do 13 %.

    V obdobju od leta 2001 do 2008 (raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004 in  2008) beležimo med odraslimi prebivalci Slovenije zvišanje deleža tistih, ki vsakodnevno doživljajo stres, kar se v raziskavah kaže kot pomemben dejavnik tveganja za pojav depresije. »Kot najpogostejši vzrok stresa anketirani navajajo obremenitve na delovnem mestu. V obdobju od leta 2004 do 2008 se je doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu povečalo, prav tako pa tudi stres zaradi slabih odnosov s sodelavci. Posledice dolgotrajnega ali ponavljajočega stresa so lahko hude; od upada razpoloženja, izgorelosti, različnih psihosomatskih ali duševnih bolezni, ki pogosto vodijo do daljše odsotnosti in manjše delovne učinkovitosti,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala: »Ker se v zadnjih letih potencialni stresorji povečujejo in lahko pričakujemo še večjo izpostavljenost hujšim stresnim obremenitvam, bi morali na vseh ravneh družbe nameniti več pozornosti področjem prepoznavanja in obvladovanja stresa ter zmanjševanja potencialnih stresnih reakcij«. Tako lahko prispevamo  k zmanjšanju pojava duševnih težav in motenj, med njimi tudi depresije.

    Svetovna gospodarska kriza in vpliv na duševno zdravje

    Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje. »Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja ter različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres. Če traja dlje časa ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši), sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo,« opozarja dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodaja: »Zavedati se moramo, da je gospodarska kriza le eden izmed stresnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku duševnih težav. Posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, bodo kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. Ob težkih življenjskih situacijah (npr. izguba službe) bodo tudi oni občutili žalost, jezo, razočaranja ipd., vendar dana situacija ne bo sprožila močne in dolgotrajne oviranosti posameznika pri njegovem zasebnem, poklicnem in družbenem delovanju.« Pri snovanju preventivnih in promocijskih aktivnosti je zato treba v ospredje postaviti iskanje načinov, kako okrepiti posameznika in njegove strategije spoprijemanja z vsakodnevnimi stresorji, in ne le razreševanje gospodarske krize ter zmanjševanje njenih posledic na zdravje.

    Letošnje aktivnosti usmerjene v starejše

    Ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se v luči evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti na IVZ na področju preprečevanja in učinkovitejšega obvladovanja depresije usmerili v populacijo starejših. »Starejši namreč predstavljajo eno od ranljivih skupin, saj je depresija najpogostejša duševna motnja v starosti. V ta namen smo ponatisnili zgibanko Depresija med starejšimi, ki bo na voljo po vsej Sloveniji v okviru regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi. V elektronski obliki je dostopna tudi na spletni strani IVZ,« je povedala Alenka Tančič Grum z IVZ in dodala: »Poleg tega smo in še bomo v različnih slovenskih krajih izvedli izobraževanja na temo preprečevanja, prepoznavanja in zdravljenja depresije med starejšimi.«

    Kam po pomoč?

    V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, nekateri so dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi prek delovanja nevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomoč v duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je sistematičen pregled vseh oblik pomoči, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z določeno težavo, s katero se sooča.

    Spodaj navajamo samo nekaj osnovnih kontaktov v primeru duševne stiske:

    Pogovor s strokovnjakom:

    V primeru duševne stiske je na voljo osebni zdravnik oziroma psihiater, psiholog ali psihoterapevt, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu, psihiatrični kliniki ali v zasebni praksi. Kontakte lahko posredujejo tudi svetovalci spodaj navedenih telefonov za pomoč v duševni stiski.
    Na razpolago so tudi svetovalne službe, ki so na voljo brezplačno ali z majhnim prispevkom:
    •    Posvet – Center za psihološko svetovanje, Ljubljana, T: 01 251 29 50,
    •    Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, T: 031 778 772,
    •    Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, T: 01 583 75 00,
    •    Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, T: 02 234 97 00,
    •    Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, T: 05 627 35.

    Telefon kot podporni medij ob duševni stiski

    Svetovalci lahko prisluhnejo ali pomagajo pri napotitvi k strokovnjaku:
    •    Klic v duševni stiski (deluje vsak dan med 19. in 7. uro) – 01 520 99 00,
    •    Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (deluje 24 ur na dan) – 116 123,
    •    TOM, telefon otrok in mladostnikov (deluje vsak dan med 12. in 20. uro) – 116 111

    Internet kot podporni medij ob duševni stiski

    •    DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami,    
    •    To sem jaz – spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom,
    •    Med.Over.Net – spletni portal z izčrpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih področjih.    

    Literatura

    Knjige in priročniki so lahko dober vir informacij, ki pomaga razumeti, kaj se z nami dogaja. V knjižnicah na oddelku za psihologijo je na voljo literaturo na poljubno temo s področja duševnega zdravja, ki bi vas lahko zanimala (odnosi, stres, čustva itd.).

    Na spletni strani IVZ med e-gradivi najdete naslednje publikacije:

    •    Ko te strese stres,
    •    Ko učenca strese stres,
    •    Depresija,
    •    Depresija med starejšimi,
    •    Izgorevanje.

    Dodatne informacije:

    http://www.ivz.si/

    Prejšnji članekIN KAKŠNA OSKRBOVANA STANOVANJA SI ŽELITE VI?
    Naslednji članekV ABANKI ZDAJ ŠE BOLJ PRIJAZNI DO UPOKOJENCEV