Ljubljana, 22. april 2015 – Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki vsako leto poteka zadnjo sredo v mesecu aprilu, letos obeležujemo s sloganom »Brez hrupa živimo bolje«. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo opozoriti na velik pomen mirnih območij v naravnem in urbanem okolju. Sprehodi in rekreacija v takem okolju so pomembni za sprostitev in obnovitev telesnih funkcij in torej za zdravje in dobro počutje ljudi. Parki v mestnem okolju in ohranjena naravna območja predstavljajo neprecenljivo bogastvo. Na NIJZ zato svetujemo, da prosti čas čim bolj pogosto preživljamo na sprehodih v naravi, kjer bomo namesto mestnemu hrupu prisluhnili zvokom narave.
Dokazov o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi je vedno več. »Dokazano je, da dolgotrajna večja vznemirjenost in motnje spanja zaradi hrupa predstavljajo resno grožnjo zdravju. Med možnimi posledicami se najpogosteje navajajo ishemične bolezni srca, v novejšem času pa strokovnjaki opozarjajo tudi na večjo verjetnost pojava kapi in diabetesa,« je povedala dr. Sonja Jeram z NIJZ.
Potencialno prizadetost prebivalcev, ki so v svojih bivalnih prostorih izpostavljeni okoljskemu hrupu, ocenjujemo z bremenom bolezni, ki podaja število izgubljenih zdravih let življenja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da prebivalci v zahodnih državah Evropske unije vsako leto izgubijo zaradi hrupa več kot milijon zdravih let življenja. »Podatki kartiranja hrupa cestnega prometa kažejo, da je v Ljubljani skoraj 57 odstotkov vseh prebivalcev izpostavljenih letnemu povprečju hrupa nad 55 dBA (Ldvn). V Berlinu je primerljivemu nivoju hrupa izpostavljenih le 20 odstotkov prebivalcev. Preliminarno smo v Ljubljani ocenili delež akutnega srčnega infarkta, ki predstavlja življenjsko ogrožajoče stanje zaradi izpostavljenosti hrupu cestnega prometa, in ugotovili, da lahko od vseh primerov akutnega srčnega infarkta v našem glavnem mestu hrupu cestnega prometa pripišemo skoraj dva odstotka primerov te bolezni. V enem letu je to izguba približno štirih zdravih let življenja. Breme bolezni pa je bistveno večje zaradi dolgoročnega poslabšanja zdravja, katerega vzrok sta velika vznemirjenost (izguba 500 zdravih let življenja) in resne motnje spanja (izguba 1000 zdravih let življenja),« je navedla dr. Sonja Jeram z NIJZ in opozorila, da bi morali v Sloveniji čim prej izdelati operativne programe varstva pred hrupom za vsa območja v državi, za katera so že izdelane strateške karte hrupa, poskrbeti za javni dostop do vseh podatkov ter vzpostaviti enotni sistem spremljanja in reševanja pritožb občanov zaradi hrupa. Hiter odziv in transparentna informacijska politika namreč zmanjšata sicer prisotno jezo in vznemirjenost prebivalcev.
Strokovno srečanja Hrup in zdravje
Ob letošnji obeležitvi Mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu NIJZ v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za okolje in prostor organizira strokovno srečanje z naslovom Hrup in zdravje, ki bo 23. aprila 2015 na Agenciji RS za okolje. Na strokovnem srečanju bo predstavljena problematika, ki zadeva okoljski hrup v Sloveniji. Namen srečanja je spodbuditi različne deležnike in strokovnjake k bolj aktivnemu sodelovanju in ukrepanju, da bi zagotovili manjšo obremenjenost prebivalcev s hrupom, predvsem v prostorih, ki so za hrup še posebej občutljivi. To so bivalni prostori, vrtci, šole in zdravstvene ustanove.