Banke so v letu 2017 stroške poslovanja z bančnim računom povišale pogosteje kot leto poprej, mi pa smo pogledali, kako je to vplivalo na letne stroške poslovanja z banko za našega tipičnega potrošnika. Podražitve so udarile tako uporabnike spletne banke tudi kot tiste, ki z banko poslujejo na bančnem okencu, vendar je uporaba spletne banke še vedno občutno cenejši način. Delavska hranilnica kljub občutni podražitvi storitev v lanskem letu ostaja za potrošnike najcenejša banka.
Banke iščejo načine, kako dodatno zaslužiti, bančni ceniki so čedalje bolj zapleteni in nerazumljivi, potrošniki pa moramo biti čedalje bolj pozorni, da sploh ugotovimo, koliko nas določena bančna storitev stane. Strošek poslovanja z banko je v veliki meri odvisen od tega, koliko plačil izvedemo prek banke vsak mesec, pa tudi od tega, kako plačujemo.
Naš tipični potrošnik, za katerega smo opravili izračune stroškov poslovanja z bankami, opravi na svojem bančnem računu na mesec šest (6) plačil z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN – od tega štiri plačila z vrstico OCR), eno plačilo izvede z direktno obremenitvijo in eno s trajnim nalogom. Poleg tega trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Pri izračunih nismo upoštevali morebitnih popustov za nove komitente, paketnih popustov in ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila.
Dražila je dobra polovica bank Od januarja 2016 do januarja 2017 smo zabeležili 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, kar je občutno več kot v letu 2016, ko smo zabeležili 21 podražitev. Storitve je podražila dobra polovica bank. Medtem ko leta 2016 ni bilo pocenitev, se je lani zgodila ena – banka Unicredit je znižala štroške članarine za plačilno kartico z odloženim plačilom MasterCard s 25 evrov na 10 evrov.
Pri posameznih storitvah smo zasledili navečje podražitve pri plačilih s trajnim nalogom in pri direktnih bremenitvah. Banka Intesa Sanpaolo je tarifo za plačila s trajnim nalogom podražila kar za 142 odstotkov, NLB za 78 odstotkov, Abanka Vipa za 34 odstotkov. Delavska hranilnica je za 50 odstotkov podražila direktne obremenitve, Sberbank je za 21 odstotkov podražila trajne naloge in tudi direktne obremenitve.
Bančno okence
Košarica storitev komitenta, ki z banko posluje na bančnem okencu, se je najbolj podražila pri Delavski hranilnici (22,95 odstotka), sledita Abanka Vipa (11,88 odstotka) in NLB (osem odstotkov).
Odstotek podražitve storitev še ni merilo za presojo ugodnosti banke, kajti kljub občutni podražitvi posameznih storitev je Delavska hranilnica še vedno najcenejša banka. Pri njej bo naš tipični potrošnik na letni ravni za košarico storitev odštel 62,14 evra, kar je precej manj kot pri drugem najcenejšem ponudniku, Hranilnici Lon, kjer mu bodo za enake storitve zaračunali dvakrat toliko (123,42 evra). Pri preostalih bankah bo potrošnik plačal občutno več, največ pri Sberbank (243 evrov).
Tudi pocenitev posameznih storitev še ne pomeni nujno, da je banka zato kaj bistveno bolj ugodna. Banka UniCredit je kljub pocenitvi članarine za MasterCard med dražjimi bankami, saj bo pri njej naš tipični potrošnik za letne stroške poslovanja odštel 224 evrov.
Če bi se naš tipični potrošnik, ki z banko posluje na bančnem okencu, odločil svoj bančni račun prenesti od najmanj ugodne banke k najbolj ugodni, bi na letni ravni prihranil kar 181 evrov.
Spletna banka
Tudi pri poslovanju s spletno banko je za tipičnega potrošnika najugodnejša Delavska hranilnica. Za stroške poslovanja bo pri njej na letni ravni odštel 57,46 evra, pri osmih od štirinajstih bank več kot 100 evrov, največ pa pri NLB – skoraj 127 evrov.
Z zamenjavo banke, ki potrošnikom nudi najdražje poslovanje s spletno banko, za tisto, ki nudi najcenejše, bi tipični potrošnik na letni ravni prihranil 69,42 evra.
Kako prihraniti?
Z našim spletnim primerjalnikom lahko preprosto primerjate cene med bankami za tiste bančne storitve, ki jih najbolj pogosto uporabljate. Na podlagi letnega prihranka, ki bi ga dosegli, če bi račun prenesli k za vas bolj ugodni banki, se lahko odločite za zamenjavo banke.
Če banke ne morete ali ne želite zamenjati, lahko prihranite tako, da s poslovanja pri bančnem okencu preidete na uporabo spletne banke, ki je občutno cenejši način poslovanja z banko. Kot kažejo izračuni v tabeli, ki smo jih opravili za tipičnega potrošnika, lahko na ta način veliko prihranite – tudi do 150 evrov na leto.
Tudi izbira ustreznega bančnega paketa je lahko način, da pocenite poslovanje z banko. Vendar pozor! Paketi vključujejo določeno kombinacijo storitev, ki se obračunavajo pavšalno, vi pa morda vseh storitev v paketu ne potrebujete. Če ne boste pozorni, se vam lahko zgodi, da boste za paket plačali celo več, kot bi plačali za posamezne storitve, ki jih v resnici uporabljate. Preden se odločite za določen paket, pozorno preverite, katere storitve vključuje.
Na ZPS redno spremljamo vse bančne podražitve in ustrezno posodabljamo naš spletni primerjalnik. Z njim lahko preprosto izračunate, koliko boste za uporabljene storitve na letni ravni plačali vaši banki in koliko bi vam za enake storitve zaračunale druge banke. Hitro lahko torej ugotovite, katera banka je za vas najugodnejša, na tej podlagi pa se morda odločite za zamenjavo banke. Spletni primerjalnik vam je na voljo na našem spletnem mestu www.zps.si v zavihku Osebne finance.
