Dan brez cigarete, ki ga vsako leto obeležujemo 31. januarja, naj vsem kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja. Opuščanje kajenja je lahko težak proces, vendar je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik pridobi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Kljub temu pa mnogi kadilci zaradi zasvojenosti z nikotinom ne uspejo prenehati s kajenjem, še posebej če poskušajo to sami, brez pomoči. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo, da naj se posamezniki, ki želijo opustiti kajenja in pri tem potrebujejo pomoč, vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom.
Ministrstvo za zdravje (MZ) si skupaj s stroko in civilno družbo z različnimi ukrepi, od prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih do številnih drugih učinkovitih ukrepov, ki so bili uvedeni leta 2017, prizadeva preprečevati začetek kajenja in spodbujati opuščanje kajenja. Z novimi zakonskimi ukrepi se je Slovenija pridružila najnaprednejšim državam v svetu na tem področju. Od januarja 2020 dalje bodo cigarete in tobak za zvijanje na voljo le še v enotni embalaži, z enotno barvo obliko in velikostjo elementov na embalaži. Zaključujemo tudi z izdajo dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. V primeru ugotovljenih pravnomočnih kršitev zakonodaje (prepoved prodaje mladoletnim in prepoved oglaševanja) bo prodajalcem dovoljenje odvzeto in s tem preprečena prodaja tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov. MZ je ob sprejetju zakona uspelo zagotoviti tudi občutno povišanje sredstev za izvajanje programov za preprečevanje začetka kajenja in za opuščanje kajenja.»Skupaj s stroko in policijo v podporo zakonski prepovedi izvajamo medijsko kampanjo, namenjeno ozaveščanju in informiranju javnosti glede škodljivosti kajenja v vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb. Programi, ki jih sofinanciramo preko javnih razpisov pa so uspešni tudi na mednarodni ravni. Evropska komisija je leta 2018 za izjemne dosežke nevladnih organizacij na področju preprečevanja rabe tobaka razpisala »EU Health Award«. Mladinska zveza Brez izgovora je prejela tretjo nagrado, poleg tega pa je bila med enajst nominirancev za nagrado uvrščena tudi Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. « je povedala Vesna Kerstin Petrič z MZ in napovedala: »V letošnjem letu bomo v sodelovanju s stroko, ostalimi ključnimi resorji in nevladnimi organizacijami pripravili dolgoročno strategijo na področju nadzora nad tobakom, ki bo med drugim vključevala ukrepe in aktivnosti za učinkovito izvajanje in nadzor nad sprejeto zakonodajo, dodatne preventivne ukrepe in aktivnosti za preprečevanje začetka kajenja med mladimi ter ukrepe in aktivnosti za opuščanje kajenja.«
Kadilci imajo večje tveganje za številne bolezni
V Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik) zdravijo bolnike z različnimi pljučnimi in drugimi obolenji, na razvoj katerih lahko pomembno vpliva tudi kajenje. »Znano je, da imajo kadilci v primerjavi z nekadilci skoraj 23-krat večje tveganje za to, da umrejo zaradi posledic pljučnega raka, 25-krat večje tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, dvakrat večje tveganje za smrtni izid zaradi pljučnice, gripe in tuberkuloze ter ostalih pljučnih bolezni,« je opozorila Saša Kladivec s Klinike Golnik.
Kajenje je kroničen problem, ki ga je treba dolgoročno zdraviti in tudi slediti po zdravljenju. »Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, bi morali imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki bi zajemalo farmakološko in vedenjsko ter kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj bi za odvajanje od kajenja uporabljali izključno pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja,« meni dr. Tomaž Čakš z NIJZ in poudarja, da je zelo pomembno, da se kadilec sam odloči za spremembo. Večina uporabnikov tobačnih izdelkov bi namreč želela prenehati z njihovo rabo, le redki pa so zares sposobni za ta korak. Raziskave še kažejo, da so kadilci pri prenehanju kajenja bolj uspešni, če imajo pri tem pomoč in niso odvisni le od svoje volje.
Številne brezplačne oblike opuščanja kajenja
Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. Tako so v okviru zdravstvenih domov vzpostavljeni zdravstvenovzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja. »Ta pomoč se izvaja v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja, tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznika in njegov način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči,« pravi dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Na NIJZ deluje tudi brezplačna anonimna številka 080 27 77, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici. MZ je zagotovil dodatna sredstva za razširitev delovanja brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja, tako da je sedaj na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Na to številko se lahko za obrnejo po pomoč tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Prek številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, kjer sta dva telefonska klica namenjena podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav.
Različne programa opuščanja kajenja izvajajo tudi nevladne organizacije. Tako v Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) v sklopu projekta Zmanjševanje rabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov ter alkohola med prebivalci Slovenije izvajajo preventivne programe »Moja nekadilska zaobljuba« in »Proste roke, čista pljuča« za osnovnošolce in srednješolce ter »Delavnice za opuščanje kajenja« za odrasle osebe in zaposlene in program »Nosim, ne kadim« za nosečnice kadilke. »Tudi letos ob Dnevu brez cigarete izvajamo skupinsko opuščanje kajenja preko spleta »Opusti in zmagaj 2«, ki je med udeleženci zelo priljubljeno. Delovanje skupine je usmerjeno v medsebojno spodbujanje udeležencev, da nikoli več ne prižgejo cigarete, saj je življenje brez njih bistveno lepše in polnejše,« je povedala Mihaela Lovše, vodja SZOTK, in dodala, da bo naslednja skupina pričela s tovrstnim opuščanjem kajenja v mesecu aprilu.
Na Kliniki Golnik pa že od leta 2003 sodelujejo v projektu Bolnišnice brez tobaka in njihovim uporabnikom pomagajo opustiti kajenje. »Kot najbolj učinkovite so se v bolnišnicah izkazale strukturirane intervencije opuščanja kajenja, ki jih izvaja naše usposobljeno zdravstveno osebje, ki si za razgovor z bolniki vzame dovolj časa. Če bolniki dobijo primerno intervencijo pri opuščanju kajenja s strani več strokovnjakov, ki se v sporočilih in podpori bolniku medsebojno dopolnjujejo, bo le-ta učinkovitejša,« pravi Saša Kladivec s Klinike Golnik, kjer v obliki učnih delavnic vzgajajo zdravstveno osebje o tem, da je pomembno bolnike na primeren povprašati o njihovem odnosu do kajenja in jim nuditi kratek nasvet o opuščanju kajenja. V zadnjem letu bolnikom nudijo tudi kratek nasvet o opuščanju kajenja, ne le v času njihovega bivanja v bolnišnici, ampak tudi po odpustu. Po enem in šestih mesecih jih pokličejo in preverijo njihov aktualni odnos do kajenja in jih podprejo v nadaljnjem procesu opuščanja kajenja. Izkazalo se je namreč, da so intervencije opuščanja kajenja, ki so vključevale podporo in spremljanje bolnikov v obliki telefonskih pogovorov ali nadaljnjih svetovalnih obravnav tudi v času po odpustu iz bolnišnice, učinkovitejše.
Elektronske cigarete niso sredstvo za opuščanje kajenja
Pogosto se elektronske cigarete skušajo predstaviti kot izdelki za pomoč pri opuščanju kajenja.»Vendar pa je na voljo premalo podatkov in kvalitetnih raziskav in ni možno zaključiti, ali so elektronske cigarete učinkovita pomoč pri opuščanju kajenja ali ne. Da bi lahko te izdelke priporočali kot pripomočke za opuščanje kajenja (tako kot nikotinsko nadomestno zdravljenje in zdravila za opuščanje kajenja), bi jih bilo treba primerno testirati in bi morali biti ustrezno regulirani, da bi zagotovili učinkovitost in varnost uporabe,« pravi Helena Koprivnikar z NIJZ in priporoča, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušeno in dokazano varne ter učinkovite izdelke, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept.
Zaskrbljujoča pa je uporaba elektronskih cigaret med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi, saj ima vnos nikotina v tem starostnem obdobju trajne škodljive učinke na razvijajoče se možgane in lahko privede do zasvojenosti. Med mladostniki je delež uporabnikov višji kot med odraslimi – elektronske cigarete uporablja manj kot 1 % odraslih in kar 12 % anketiranih 17-letnikov kažejo podatki NIJZ.
Jan Peloza z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je ob tem povedal povedal: “Zanimivo je, koliko se je v desetih letih spremenilo pri trendih kajenja med mladimi in kako se je v tem času odzvala tobačna industrija. Če smo še pred nekaj leti verjeli, da bo enotna embalaža zabila še zadnji žebelj v krsto tobačnih podjetij, je zdaj jasno, da bodo še pred dejanskim začetkom izvajanja člena tobačnega zakona o enotni embalaži imela kar precej alternativnih možnosti, ki jih ta ukrep ne bo pokrival – kot vidimo so to elektronske cigarete, pa tudi izdelki, ki se ogrevajo in ne gorijo, tobak za oralno rabo ipd. Zanimivo je, koliko potencialov za regulacijo te smrtonosne industrije še imamo pri nas, zato je po moji oceni stroga regulacija, ki smo jo v Sloveniji uvedli leta 2017, le začetek."
Izjava Svetovne zdravstvene organizacije
»Vemo, da tobak podvoji tveganje za bolezni srca in ožilja, kakor tudi, da je po enem letu od prenehanja kajenja, tveganje za kardiovaskularne bolezni pol manjše kot pri kadilcu. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da denormaliziramo uporabo tobaka in tiste, ki želijo prenehati kaditi, podpremo s programi za opustitev kajenja, javnimi prostori, kjer kajenje ni dovoljeno in omejimo pogoje za trženje tobačnih izdelkov. Slovenija je na dobri poti in Svetovna zdravstvena organizacija v celoti podpira njena prizadevanja,« je v imenu SZO povedala predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji, Dr. Aiga Rurane.
