28. julija 2015, obeležujemo Svetovni dan hepatitisov, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) obeležuje z namenom ozaveščanja o zaščiti pred hepatitisom, vnetju jeter, ki ga povzročajo različni virusi, in ki lahko vodi v odpoved delovanja jeter ali rak in smrt. Med virusi, ki povzročajo hepatitis so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa.
Hepatitisa A in E sta predvsem bolezni potnikov v endemična tropska in subtropska območja, saj se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca. Po ocenah naj bi bilo samo s tipom B in C po svetu okuženih okoli 550 milijonov ljudi.
Za skupine s povečanim tveganjem je priporočljivo testiranje
Na NIJZ za preprečevanje hepatitisa A priporočamo zaščito s cepljenjem pred potovanjem v endemična področja. Tudi hepatitis B v Sloveniji uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok pred vstopom v šolo že od leta 1998. Na voljo je tudi kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B, ki ga priporočamo vsem, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganju okužbe (npr. potniki v endemična področja in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi).
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo v letošnjem letu izpostaviti predvsem hepatitis C, saj nimamo cepiva s katerim bi lahko preprečili okužbo in večina okuženih za svojo okužbo ne ve. Zelo je pomembno, da morebitno okužbo s hepatitisom C pravočasno prepoznamo in zdravimo, da ne preide v kronično obliko, ki lahko vodi do ciroze jeter ali raka na jetrih in smrti. Na voljo so zelo učinkovita in bolniku prijazna zdravila. Zato priporočamo prostovoljno testiranje za ljudi s povečanim tveganjem za hepatitis C.
Virus hepatitisa C se najpogosteje prenaša z okuženo krvjo ali krvnimi pripravki. Samo pri petini okuženih se pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa nimajo značilnih bolezenskih znakov. Okužba najpogosteje samodejno izzveni pri okuženih otrocih in ljudeh z izraženo klinično sliko akutnega virusnega hepatitisa (zlatenico), pri tistih brez simptomov, pa je verjetnost spontane odstranitve virusa manjša. Le približno tretjina okuženih razvije klinično sliko hepatitisa, ki jih pripelje k zdravniku. V večini teh primerov se virus hepatitisa C razvije v kronično okužbo, pri tretjini kronično obolelih pa se predvidoma razvije v cirozo ali raka jeter. Čas od okužbe do pojava kliničnih simptomov je lahko zelo dolg, saj lahko traja tudi do trideset let, preden se pokažejo klinični znaki hujših motenj v delovanju jeter. Če bolniku odpovejo jetra, je edina možnost za njegovo preživetje presaditev organa.
Razširjenost hepatitisa C in skupine s povečanim tveganjem za okužbo
Pri SZO ocenjujejo, da je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih z virusom hepatitisa C in da vsako leto umre od 350.000 do 500.000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C. Razširjenost hepatitisa C v srednji Evropi je ocenjena na 2,9 milijona okuženih ljudi, v vzhodni Evropi na 6,2 milijona okuženih ljudi in v zahodni Evropi na 10 milijonov okuženih ljudi.
V letu 2014 je SZO svetovala testiranje na okužbo s hepatitisom C za posameznike, ki so člani skupin z visoko stopnjo razširjenosti hepatitisa C ali so bili izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo. Skupine s povečanim tveganjem za okužbo so: injicirajoči uživalci drog; otroci mater, okuženih z virusom hepatitisa C; osebe, ki imajo spolne partnerje, ki so okuženi z virusom hepatitisa C; osebe, okužene s HIV; moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in osebe, ki so si dale narediti tatu ali pirsing.
Podatki o razširjenosti hepatitisa C v Sloveniji
»Podatki o prepoznanih primerih hepatitisa C v Sloveniji se zbirajo na NIJZ. V letu 2014, je bilo prijavljenih 64 novih diagnoz hepatitisa C. Ti podatki podcenjujejo število okuženih. Za nekatere skupine z višjim tveganjem imamo tudi ocene razširjenosti okužb z virusom hepatitisa C, npr. za intravenozne uživalce drog.« je povedala prof. dr. Irena Klavs z NIJZ in dodala: »Med letoma 2009 in 2013 se je razširjenost hepatitisa C med slovenskimi prostovoljno testiranimi uživalci drog, ki so vstopili ali se vrnili v program zdravljenja v okviru centrov za preventivo in zdravljenje uživalcev nedovoljenih drog, gibala od najnižje stopnje v letu 2010 (21,5 %) do najvišje leta 2013 (31,3 %.) Ti odstotki so bili relativno nizki v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kjer je bila razširjenost med uživalci drog med letoma 2011 in 2012 med 19 % in 84 %.«
Z raziskavo NIJZ in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa smo pridobili zanesljivo oceno o razširjenosti hepatitisa C med nosečnicami v letih 1999, 2003, 2009 in 2013. V študiji je bilo anonimno testiranih 31.849 vzorcev, ki so bili vzeti ob testiranju nosečnic za sifilis.« Boris Kopilović z NIJZ je povedal: »Razširjenost hepatitisa C med nosečnicami v Sloveniji je relativno nizka. Protitelesa proti virusu hepatitisa C je imelo 0,13 % nosečnic, aktivno okužbo (zaznavna RNA virusa hepatitisa C) pa 0,09 % nosečnic. Zbrani podatki predstavljajo prve zanesljive ocene relativno nizkega bremena hepatitisa C med nosečnicami v Sloveniji in nakazujejo na relativno nizko stopnjo bremena hepatitisa C med splošno populacijo.« V primerjavi z razpoložljivimi podatki ostalih evropskih držav ima Slovenija primerljive podatke z nekaterimi zahodnoevropskimi državami (Velika Britanija 0,2 %, Nizozemska 0,3 %). Določene razlike so se pokazale v primerjavi z nekaterimi državami na jugu Evrope (severna Grčija 1,9 %, Italija 2,4 %) in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami (Moldavija, 2,3 %).
Priporočila za testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C
NIJZ priporoča prostovoljno testiranje za vse, ki so lahko bili izpostavljeni. To so predvsem injicirajoči uživalci drog; otroci mater, okuženih z virusom hepatitisa C; osebe, ki imajo spolne partnerje, ki so okuženi z virusom hepatitisa C; osebe, okužene s HIV; moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in osebe, ki so si dale narediti tatu ali pirsing.
Če menite, da ste bili izpostavljeni, se glede testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C pogovorite s svojim izbranim zdravnikom. Brezplačno testiranje na okužbo s hepatitisom C in tudi B pa je dosegljivo tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani vsak ponedeljek med 12:00 in 14:00. Testirana oseba lahko ostane anonimna, saj tam ni potrebno imeti napotnice izbranega zdravnika kot tudi ne kartice zdravstvenega zavarovanja.
