1. Vse pnevmatike morajo biti od 1. novembra 2012 označene z energijsko nalepko. Na njej je ob informaciji o kotalnem uporu in hrupu zapisana tudi ocena učinkovitosti med zaviranjem na mokri cesti. Očitno je šele nalepka, ki je potrošnik na prodajnem mestu ne more zgrešiti, dovolj velika spodbuda za izdelovalce, da so izboljšali vsaj to lastnost pnevmatik, ki je pomembna tudi za vožnjo poleti. Bodite pozorni na podatke, ki so zapisani na njej.
2. Izbira pravega modela naj bo premišljena in naj sledi tako skupni oceni kot oceni po posameznih kriterijih – nekomu je bolj pomembno, denimo, da izbrana pnevmatika dobra na mokri cesti, a ima hkrati manjšo obrabo, spet drugi, ki se manj vozi, pa je lahko zadovoljen že s pnevmatiko, ki ima dobre lastnosti na suhem in mokrem, a je cenejša – pa čeprav ima večjo obrabo.
3. Primerjalni testi potrošniških organizacij so kljub nalepki še vedno dragocena pomoč pri izbiri najbolj optimalnih pnevmatik. Ne pozabite, da pnevmatike predstavljajo edini stik vozila s cesto, zato so pomembne vse njihove lastnosti, ki jih ocenjujemo na različnih podlagah – pri letnih pnevmatikah na mokri in suhi. Posebej bodite pozorni na naslednje ocene:
– splavanje (aquaplaning),
– obraba,
– poraba goriva,
– glasnost
– stabilnost
– vodljivost avtomobila.
Povprečne in slabe pnevmatike imajo še vedno največ težav na mokri cesti. Od dobrih se razlikujejo po številnih kriteriji: težave pri splavanju prečno (torej med vožnjo v ovinek), držanje smeri na mokrem krogu, oprijem med zaviranjem (daljša zavorna poti) in podobno. Takšnim pnevmatikam se na svojem avtomobilu, v prid večji varnosti izognite, izbira med pnevmatikami, ki takšnih težav nimajo, je velika.
4. V toplejših, predvsem pa vročih dneh je vožnja z zimskimi pnevmatika bistveno manj varna. Zakon sicer ne predpisuje obvezne uporabe letnih pnevmatik, a zmes gume v zimskih pnevmatikah je prilagojena hladnejšim razmeram in se zato slabše izkaže na vročem asfaltu. Pnevmatika postane mehka, kar zmanjšuje oprijem v zavojih in med zaviranjem, hkrati pa se bistveno poveča njena obraba. Ponovno poudarjamo: tako kot za poletne sprehode ne obujemo toplih zimskih čevljev, tudi za »obutev« na avtomobilu velja, da naj bo prilagojena letnemu času.
5. Tudi pnevmatike so lahko prestare. Preden pridejo pnevmatike do kupca, so v skladiščih že nekaj mesecev, kar ni nič nenavadnega ali slabega. Lahko pa se zgodi, da boste kje (ne nujno v zakotni trgovini) našli nove pnevmatike, ki so bile izdelane že pred nekaj leti. Pri teh se lahko zgodi, da so zaradi napačnega skladiščenja izgubile lastnosti, ki so jih imele ob izdelavi. Povsem jasno je, da se guma, glavni material za izdelavo pnevmatik, stara, z leti postaja trša. Predlagamo vam, da ne kupujete pnevmatik starejših od poldrugega leta in jih zamenjate, ko so stare več kot šest let, pa čeprav je profil morda še dovolj globok.
Test letnih pnevmatik: Med povprečnimi tudi znane znamke, nekaj spet slabih
Na letošnjem testu letnih pnevmatik je sodelovalo 33 modelov, 16 velikosti 175/65 R14T, 17 pa velikosti 195/65 R15V. Tokrat preizkušene pnevmatike so namenjene avtomobilom iz dveh najbolj zastopanih razredov – nižjega in nižjega srednjega. Ne v eni ne v drugi kategoriji ni bilo pnevmatike z zelo dobro oceno, veliko pa je bilo povprečnih. Med dobrimi so tudi tiste dostopnejše, za dobrih 40 evrov pri manjši in dobrih 50 evrov pri večji dimenziji. Ponovno se je izkazalo, da le znamka ne pomeni nujno vedno enake ali podobne kakovosti.
Kako pomembna je dobra pnevmatika nazorno pokažeta že dva podatka: pri zavorni poti med najboljšo (Pirelli) in najslabšo (Federal) so na testu pri večjih pnevmatikah zabeležili razliko več kot 17 metrov, pri splavanju lahko z najboljšo večjo pnevmatiko (Semperit) v 7mm globoko lužo zapeljete s hitrostjo več kot 86 km/h, pa se bo še držala površine ceste, medtem ko boste z najslabšo (Federal) stik s površino izgubili že pri hitrosti manj kot 67 km/h.
Šest manjših pnevmatik si je s svojo uravnoteženo kakovostjo prislužilo dobro oceno, prav tako šest je povprečnih, ena zadovoljiva, tri pnevmatike pa imajo nezadostno oceno. Pri večjih slika ni bila dosti drugačna: sedem jih je prejelo oceno dobro, osem oceno povprečno, ena pomanjkljivo in ena nezadostno. Torej ne v eni ne v drugi kategoriji ni bilo pnevmatike z zelo dobro oceno.
»Pri manjši dimenziji so povprečne pnevmatike točke izgubljale večinoma na mokri cesti,« je poudaril Boštjan Okorn, ZPS in dodal: »Prav mokra površina je očitno preveč zahtevna za pnevmatike treh znamk (Debica, Kormoran in Kleber), ki so prav zaradi tega razloga prejele nezadovoljivo oceno.«
Tudi med večjimi pnevmatikami je mokra cesta nekaterim delala preglavice, a oceno nezadovoljivo je prejela le ena (Federal), ki je padla tudi na zahtevnejšem hitrostnem preizkusu, tega tokrat ni opravila še ena pnevmatika (Apollo), so poudarili na ZPS.
