Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije na dan, ko godujeta zavetnika lekarništva, brata Kozma in Damijan, tradicionalno organizirata Dan slovenskih lekarn. Ta dan farmacevti v lekarnah posvečajo ozaveščanju bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil, saj je zagotavljanje odgovornega zdravljenja z zdravili eno od temeljnih poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Zdravila bolnikom pogosto lahko rešijo življenje, pomembno pa lahko prispevajo tudi k boljši kakovosti življenja ljudi.
V prejšnjih letih so ob Dnevu slovenskih lekarn lekarne pozornost namenjale mlajšim – otrokom in mladostnikom. Letošnji Dan slovenskih lekarn pa magistri farmacije v lekarnah posvečajo še eni občutljivi skupini ljudi, ko gre za zdravljenje z zdravili, to je starostnikom. Tako bodo letos od 20. do 26. septembra v lekarnah in izven njih potekale številne aktivnosti, katerih cilj je ozaveščati o pravilni in varni rabi zdravil pri starostnikih.
Starostniki in zdravila – dejstva
▪ V Sloveniji se delež oseb nad 65. letom povečuje. Danes je ta delež že višji od 15 odstotkov, po predvidevanjih pa bo leta 2025 kar 30 odstotkov celotne slovenske populacije oziroma 600.000 oseb, starejših od 65 let.
▪ Staranje povzroča številne spremembe, ki pomembno vplivajo na razvoj bolezni, na zdravljenje z zdravili in povečujejo tveganje za nastanek problemov, povezanih z uporabo zdravil pri starostniku. Npr: spremeni se količina vsrkanega zdravila in s tem tudi njegov učinek, zmanjša se zmožnost presnavljanja zdravila, oslabi delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, poslabšata se sluh in vid itd.
▪ S starostjo se pogostost bolezni in njihovo hkratno pojavljanje povečuje. Pri 65 letih ima približno 30 odstotkov starostnikov ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje.
▪ Poraba zdravil se s starostjo povečuje in je največja pri prebivalcih nad osemdesetim letom starosti. V zadnjih petih letih se je v Sloveniji število predpisanih zdravil osebam, starejšim od 65 let, povečalo za približno polovico.
▪ Starejša populacija v Sloveniji porabi daleč največ zdravil za bolezni srca in ožilja, hkrati pa te bolezni predstavljajo najpogostejše vzroke za sprejeme v bolnišnice zaradi neželenih učinkov zdravil ter sodijo med najpogostejše vzroke smrti pri starostnikih.
▪ Zdravljenje z zdravili, ob upoštevanju nasvetov za varno in pravilno uporabo zdravil, je zagotovo prednost, saj prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti življenja in podaljševanju življenja.
▪ Raziskave ocenjujejo, da se pri 20 do 50 odstotkih starostnikov zdravilo ne uporablja skladno z navodili.
▪ Pri 20–40 odstotkih zdravljenj z zdravili pri starostnikih je prisotna sočasna uporaba petih ali več različnih zdravil. To predstavlja večjo verjetnost za težave, povezane z uporabo zdravil, ki se kažejo kot neželeni učinki zdravila in kot medsebojno delovanje zdravil.
Lekarniški farmacevti lahko veliko pripomorejo h kakovosti poznejših let:
▪ z aktivnostmi za preprečevanje in obvladovanje bolezni,
▪ s svetovanjem za pravilno, varno in učinkovito zdravljenje z zdravili,
▪ s svetovanjem za zdrav življenjski slog.
Tako se vzdržuje ali izboljša telesno in duševno zdravje ter ohranja samostojnost, neodvisnost, aktivnost in vitalnost življenja.
Starostniki naj zdravila na recept ter druge izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja vedno dobijo v isti lekarni
Magistri farmacije v lekarnah se vsakodnevno srečujejo z ljudmi, ki so starejši od 65 let. V tem življenjskem obdobju je vloga zdravljenja z zdravili za boljšo kakovost življenja še posebej pomembna. Seveda je staranje normalen proces, vendar pa pogosto prinaša tudi kronične bolezni in povečano potrebo po zdravljenju z zdravili. V tej starostni skupini ljudje pogosto jemljejo tudi po več zdravil hkrati, kar poveča možnost nastopa težav povezanimi z zdravili. Zato je še posebej pomembno, da starostniki dobro poznajo svoje bolezni in zdravila, ki jih jemljejo. O pravilni in varni uporabi zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov za ohranjanje in varovanje zdravja naj se posvetujejo z magistri farmacije v lekarnah. Zelo pomembno je, da starostniki vedno obiskujejo isto lekarno, saj magistri farmacije bolje poznajo tako bolnika kot njegove bolezenske težave ter zdravila, ki jih starostniku v lekarni izdajo na recept in tudi brez recepta ter ostale izdelke. Raziskave kažejo, da imajo slovenski starostniki navado obiskovati isto lekarno. Magistri farmacije v lekarnah opozarjajo, da k varni in pravilni rabi zdravil lahko veliko pripomorejo tudi svojci, ki so dobro seznanjeni z rabo ter učinkovanjem zdravil, ki jih uporabljajo njihovi starostniki. Starostnikom lahko pomagajo tudi pri pripravi seznama zdravil ali razdelitvi zdravil v dnevne ali tedenske razdelilnike.
Zdravljenje z zdravili prinaša koristi in tveganja
Z upoštevanjem navodil za varno in pravilno uporabo zdravil, je zdravljenje z zdravili zagotovo prednost. Uporaba zdravil prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti življenja in podaljševanju življenja.
Poznati pa je potrebno tudi možne težave, ki lahko nastopijo ob uporabi zdravil. Ko starostnik začne z rabo določenega zdravila mora vedeti osnovne informacije: s kakšnim namenom zdravilo jemlje, kako odmerjati zdravilo ter način uporabe zdravila. Poleg tega mora poznati tudi katere neželene učinke zdravila lahko pričakuje. Študije kažejo, da je pogostost neželenih učinkov pri starostniku 35-odstotna. Petindevetdeset odstotkov neželenih učinkov je napovedljivih, 63 odstotkov jih zahteva ukrepanje zdravnika ali farmacevta, v 10 odstotkih je potreben obisk dežurne zdravstvene službe, 11 odstotkov pa zahteva bolnišnično zdravljenje. Raziskave dokazujejo, da 12–20 odstotkov starejših pacientov te neželene učinke tolerira in jih prenaša.
Običajno so neželeni učinki zdravil znani in pričakovani, pri posameznikih pa se izrazijo z različno jakostjo. Na pojav najpogostejših neželenih učinkov starostnika opozorita tudi zdravnik in farmacevt ob izdaji zdravila v lekarni. Običajno so težave blage in prehodne narave. Npr. zdravilo povzroča prebavne motnje, preobčutljivostne reakcije, kašelj, vrtoglavico, zmanjšuje psihofizične sposobnosti upravljanja vozil in strojev … Pomembno je, da se starostniki zavedajo, kako ukrepati ob nastopu neželenih učinkov ter, da so najpogostejši neželeni učinki zdravila zapisani tudi v navodilu za uporabo zdravila. Pri starejših se neželeni učinki pogosto pojavljajo v prvem do drugem tednu po začetku zdravljenja z zdravilom. Kadar nastopijo neželeni učinki, mora bolnik dobiti ustrezen strokovni nasvet. Včasih je treba spremeniti odmerek, zamenjati zdravilo ali celo ukiniti terapijo z zdravilom. Neželeni učinki zdravil se pri starejših pogosteje pojavijo, če bolnik zdravil ne jemlje skladno z navodili. Prav tako so neželeni učinki tudi najpogostejši vzrok za nesodelovanje bolnika, bodisi s samovoljnim spreminjanjem odmerka ali samovoljno prekinitev terapije z zdravilom. Lekarniški farmacevti opozarjajo, da se mora bolnik ob nastopu neželenih učinkov pred kakršnokoli spremembo predpisane terapije posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Drugo skupino težav zaradi rabe zdravil predstavlja neželeno medsebojno delovanje med več zdravili (interakcije med zdravili), med zdravili in hrano, med zdravili in prehranskimi dopolnili ter med zdravili in določenimi »razvadami«, kot sta alkohol in kajenje. Predvsem pomembno je poznavanje sestave in součinkovanja različnih sestavin predpisanih zdravil. Pri jemanju več zdravil hkrati so možnosti za interakcije zelo visoke. Pri starejših osebah, ki hkrati uporabljajo pet zdravil, se verjetnost za potencialne interakcije pojavi pri 50 %. Pri tistih, ki jemljejo hkrati osem ali več zdravil, pa se te pojavijo že skoraj v 100 %. Posledice interakcij se pokažejo kot neželeni učinki, ne-učinkovanje zdravila, zmanjšano ali povečano delovanje zdravila, povečana toksičnost …
Starostniki se morajo zavedati, da lahko nastopijo neželena medsebojna delovanja tudi z zdravili, izdanimi brez recepta, s prehranskimi dopolnili ali z določeno hrano. Zato lekarniški farmacevti priporočajo, naj se starostniki pred uporabo katerega od naštetih izdelkov vedno vnaprej posvetujejo v lekarni.
20 do 50 % starostnikov ne uporablja zdravila skladno z navodili zdravnika!
Poleg nevarnosti interakcije med zdravili, ki je pri starostnikih zaradi večje potrebe njihovega jemanja še toliko bolj izpostavljena, predstavlja velik problem v tretjem življenjskem obdobju tudi napačna uporaba zdravil. Dokazano je namreč, da 20 do 50 % starostnikov ne uporablja zdravil skladno z navodili, ki jim jih je predpisal zdravnik. Razlogi za tovrstno ravnanje so različni, pogosto pa se skrivajo tudi v težavah, ki jih prinaša obdobje starosti. V starosti se namreč običajno poslabšata tako vid kot sluh, pojavljati se začnejo težave z zbranostjo in spominom, starostniki se pogosteje zmedejo ali napačno razumejo navodilo za uporabo zdravil, prav tako pa nekatere motorične težave, povezane s staranjem, pogosto otežujejo uporabo zdravil in zdravstvenih pripomočkov.
Zdravljenje z zdravili ima velik vpliv na življenje posameznika. Bolnik mora slediti navodilom za uporabo, časovno uskladiti jemanje zdravil in druge aktivnosti … Pri zdravljenju z zdravili se poskuša čim bolj upoštevati tudi želje in pričakovanja bolnikov, zato naj se starostniki aktivno vključijo v zdravljenje z zdravili. Za nasvete za lažjo uporabo zdravil in manjši vpliv na njihove vsakdanje aktivnosti naj starostniki vprašajo v lekarni.
Farmacevtska stroka je prek raziskav ugotovila, da so nekatere najpogostejše napake, ki jih delajo starostniki pri jemanju zdravil: nenatančno odmerjanje zdravila (bodisi preveč ali premalo oz. samovoljno spreminjanje odmerka), neredna uporaba in opustitev zdravljenja, podvajanje terapije z več zdravili, ki vsebujejo enake učinkovine, nerazumevanje navodil za uporabo, izmenjava in sposojanje zdravil med bolniki in uporaba zdravil s pretečenim rokom uporabe. Ob tem magistri farmacije v lekarnah opozarjajo, da je napačna uporaba zdravil v določenih primerih lahko celo bolj nevarna, kot da zdravila sploh ne bi uporabljali.
Starostniki naj imajo vedno pri roki osebno kartico zdravil
Da bo farmacevtu v pomoč, kako svetovati in katera zdravila priporočiti, mora poznati tudi vaše dosedanje navade glede jemanja zdravil. Osebna kartica zdravil je pomemben vir podatkov tudi za zdravnika in v primeru nujnih stanj. Zato lekarniški farmacevti priporočajo izdelavo osebne kartice zdravil – seznama zdravil in drugih izdelkov, ki jih bolniki uporabljate za ohranjanje in varovanje zdravja. Seznam naj vključuje vsa zdravila izdana na recept, zdravila, ki jih sami kupujete brez recepta v lekarni ali specializiranih prodajalnah, in druge izdelke, ki jih uporabljate za nego in ohranjanje zdravja. Na seznam napišite ime in jakost zdravila, ime zdravilne učinkovine, odmerek in pogostost uporabe, namen uporabe in opombe oziroma posebnosti jemanja. Nad seznam napišite tudi ime osebnega zdravnika, naziv zdravstvene ustanove, naziv lekarne, kjer najpogosteje dvigujete predpisana zdravila ter vašo telefonsko številko in naslov. Seznam imejte vedno s seboj in ga redno pregledujte ter dopolnjujte. Če pri pisanju seznama potrebujete pomoč, se obrnite na lekarniškega farmacevta, ki vam bo pomagal pri pripravi vaše osebne kartice zdravil. Obrazci za izdelavo osebne kartice zdravil so na voljo v lekarnah in na spletnih straneh slovenskih lekarn.
Starostniki morajo vedeti, da vsaka tabletka še ni zdravilo
Starostniki morajo vedeti, da ni vse kar uporabljajo v obliki tablet, kapsul, sirupa, mazil … zdravilo. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh in živalih. Na voljo so v različnih farmacevtskih oblikah: tabletah, kapsulah, sirupih, praških, šumečih tabletah, mazilih, svečk ipd. Vsako zdravilo mora imeti dokazano učinkovitost, kakovost in varnost ter mora imeti dovoljenje za promet (pogovorno rečemo, da mora biti registrirano). Starostniki pogosto ob manjših zdravstvenih težavah ter v želji po ohranjanju zdravja in dobrega počutja posegajo po prehranskih dopolnilih. Tudi ti izdelki so na voljo v obliki kapsul, pastil, tablet, praškov, kapljic in v drugih farmacevtskih oblikah, vendar niso zdravila. Prehranska dopolnila so po definiciji živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Lekarniški farmacevti svetujejo uporabo prehranskih dopolnil pri starostnikih le takrat, ko telo te pripravke potrebuje, in seveda ob upoštevanju nasvetov magistra farmacije v lekarni.
Še posebej previdni morajo biti starostniki, kadar želijo uživati prehranska dopolnila sočasno s predpisanimi zdravili. Čeprav prehranska dopolnila ne vsebujejo zdravilnih učinkovin lahko pride do neželenega součinkovanja. Magistri farmacije v lekarnah priporočajo, da se tudi pred nakupom prehranskih dopolnil pozanimamo, kako le-ta reagirajo z našimi zdravili.
Starostniki naj se zavedajo pomena pravilnega shranjevanja zdravil
Vsa zdravila in druge izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja, ki jih uporabljate, shranjujte na mestu z ustrezno temperaturo (do 25° C), zaščiteno pred vlago in svetlobo in zlasti zunaj dosega otrok! Za shranjevanje so najbolj primerne omare ali predali, ki jih lahko zaklenete. Če je uporabnikov zdravil več, poskrbite, da ne pride do zamenjave. Zunanja ovojnina ter oblika in barva tablet so velikokrat zelo podobni.
S primernim shranjevanjem zagotovimo, da zdravila obdržijo ustrezno kakovost, ki je pogoj za njihovo varnost in učinkovitost. To pomeni, da jih (z izjemo nekaterih zdravil, ki jih je potrebno hraniti na hladnem) hranimo pri sobni temperaturi, zaščiteno pred vlago in svetlobo in zmeraj izven dosega otrok. Ugotovljeno je, da so ravno zdravila najpogostejši vzrok zastrupitev pri otrocih.
Navade slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil
Svetovanje lekarniškega farmacevta v lekarni ima pomembno vlogo pri pravilni, varni, učinkoviti in racionalni rabi zdravil. Tako kažejo tudi rezultati raziskave, ki jo je ob letošnjem Dnevu slovenskih lekarn med 395 bolniki, starimi nad 65 let, izvedla Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu s pomočjo farmacevtov v javnih lekarnah. Kot je pokazala raziskava, slovenski starostniki pri svojih zdravilih zelo dobro poznajo namen uporabe, odmerke in način uporabe zdravil. Nekoliko manj pa poznajo čas zdravljenja z zdravili, imena zdravil in vpliv hrane ter pijače na zdravilo. Kot je še pokazala raziskava, ki so jo izvedli farmacevti v lekarnah to poletje, bolniki najslabše poznajo neželene učinke svojih zdravil in medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Razveseljiva pa je ugotovitev raziskave, da imajo slovenski starostniki navado, da obiskujejo vedno isto lekarno, saj to prispeva k boljšemu poznavanju bolnika in njegovih zdravil.
Starostniki in njihovi svojci naj se za nasvete obrnejo na lekarno
Lekarniški farmacevti spodbujajo vse, letos še posebej starostnike ter njihove svojce in skrbnike, ki imajo kakršnokoli vprašanje ali dvome o zdravilih ali prehranskih dopolnilih, da se oglasijo v najbližji lekarni in za nasvet povprašajo farmacevta. Magistri farmacije imajo veliko znanja o zdravilih, neželenih učinkih, medsebojnemu delovanju … in poznajo tudi druge izdelke, ki jih starostniki pogosto uporabljajo za ohranjanje in varovanje zdravja. Če menite, da potrebujete več časa oziroma je vaš problem zaupne narave, se v lekarni lahko dogovorite za pogovor z magistrom farmacije. V večini slovenskih lekarn je na voljo tudi poseben prostor, namenjen ravno zaupnemu pogovoru s farmacevtom.
Ob Dnevu slovenskih lekarn, ki ga lekarne obeležijo vsako leto 26. septembra, in letos poteka na temo Zdravila in starostniki, bodo aktivnosti potekale že v petek, 24. septembra, in soboto, 25. septembra. Med drugim bodo tudi letos obiskovalcem v lekarnah na voljo brezplačna knjižica Zdravila in starostniki, v kateri so vključene informacije in nasveti o pravilni ter varni rabi zdravil, ki bodo v pomoč tako starostnikom kot tudi njihovim svojcem. V lekarnah in izven njih bodo potekale še nekatere druge aktivnosti.