Letos so potrošniške organizacije ponovno testirale sredstva za zaščito pred soncem, in sicer 15 izdelkov z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Vsa niso izpolnila obljub, zapisanih na embalaži. Za izdelke na testiranju so odšteli med 3,99 in 32,25 evra. Zmagovalca testa sta med najcenejšimi na trgu, medtem ko eden izmed (naj)dražjih vzorcev testa zaščite UVA ni prestal.
Kot na testih ugotavljajo že vrsto let, so poudarili na ZPS, se je tudi tokrat izkazalo, da za dobro zaščitno sredstvo ni treba odšteti veliko denarja.
Naj vas ne zavedejo »prodajne« obljube na embalaži
Na embalaži sredstev za zaščito pred soncem je poleg trditev o vodoodpornosti in oznak, povezanih z zaščito, mogoče najti še najrazličnejše (pogosto tržno naravnane) trditve. Ena izmed takšnih je na primer formula proti madežem. »Resnica je malce bolj zavita, in sicer naj bi ta formula omogočala le, da so madeži na obleki po pranju manj izraziti,« je izpostavil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Sredstva za zaščito pred soncem so šele tretja raven zaščite
Sončne kreme, kot jih potrošniki pogovorno poimenujejo, naj pridejo na vrsto šele kot tretja raven zaščite – torej za za izogibanjem soncu ter ustreznimi oblačili in sončnimi očali. To pomeni, da jih ne smemo uporabljati kot edino zaščito med celodnevnim »praženjem« na plaži. Že med kopanjem smo dovolj dolgo na soncu, da presežemo najdaljši varni čas, pri tem moramo upoštevati še, da vodoodporna sredstva za zaščito pred soncem niso ravno tisto, kar si morda predstavljamo, opozarja Boštjan Okorn: »Dejstvo je, da po približno uro dolgem kopanju sčiti samo še s polovico označenega faktorja, izjema so sredstva, označena kot ekstra vodoodporna, ki bi morala v vodi vsaj polovico označenega faktorja obdržati dve uri. Po vsakem kopanju je zato treba ponovno nanesti zaščitno sredstvo, prav tako je treba nanos ponoviti po intenzivnem športnem udejstvovanju.«
Rezultati so objavljeni v reviji ZPStest 7-8/2018 in na www.zps.si .