Potem, ko je letošnji maj bolj spominjal na kakšen zimski mesec, je junija poletje udarilo na polno. Žgoče sonce v teh dneh nas opominja, da brez zaščite ni pametno hoditi naokrog, za naše zdravje je koristno, če smo to spoznali, še preden je koža dobila zoprno rdečo barvo. Da se to ne zgodi, poleg ustreznih oblačil in pokrivala, pomagajo tudi sredstva za zaščito pred soncem.
Letos so potrošnike organizacije preverile kakovost sredstev za zaščito pred soncem za odrasle z visokim in zelo visokim faktorjem zaščite (30, 50, 50+). 9 izdelkov lahko najdemo tudi na slovenskih policah, zanje pa bi odšteli med 1,75 in 36,99 evra za 100 ml. Na vrhu so izdelki, za katere ne bo potrebno seči globoko v denarnico.
Večina sredstev ustreza zapisanemu na embalaži, vendar popolnoma zadovoljni še ne moremo biti. »Letos med preizkušenimi izdelki, ki jih prodajajo v Sloveniji, res nismo odkrili večjih težav, a na mednarodnem testu smo preizkusili tudi pršilo The Ritual of Karma Sun Protection Milky Spray znane kozmetične znamke Rituals, ki pred sevanjem UVB ščiti manj, kot je zapisano na embalaži, hkrati pa to sredstvo vsebuje dišavo butylphenyl methylpropional (BMHCA) s trgovskim imenom Lilial, ki lahko povzroča alergijske reakcije kože in je potencialno mutagena, zato ni priporočljiva za uporabo v kozmetičnih izdelkih,« je izpostavil Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS in dodal: »Pri ostalih vzorcih nismo odkrili neželenih kemikalij, tudi pri mikrobiološki kakovosti so se vsi izkazali za ustrezne.« Noben izmed testiranih izdelkov ni vseboval UV-filtra oxybenzon, ki naj bi imel po nekaterih analizah hormonske učinke na morske organizme, kot so korale. Podoben učinek bi lahko nastal tudi zaradi uporabe UV-filtra octinoxat, tega pa so odkrili v Shiseidovem losjonu, in sicer v sestavini ethylhexyl methoxycinnamater.
Sredstva za zaščito pred soncem naj bodo zadnja stopnja zaščite
Kdor je zaskrbljen zaradi sestavin, ki sicer poskrbijo, da so sredstva za zaščito pred soncem učinkovita, naj predvsem poskrbi za boljšo zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivalom. Kljub zadrževanju v senci je treba sredstvo za zaščito pred soncem vseeno nanesti na nepokrite dele kože – a bistveno manj oziroma z nižjim faktorjem zaščite (in manj agresivnim filtrom), kot če bi ves dan preživeli pod soncem.
Z zaščito tudi na kolo ali v mesto
Že tradicionalno si bo marsikdo kožo prvič zaščitil šele ob prihodu na počitniški cilj oziroma tik pred odhodom na plažo. V naših podnebnih razmerah je to precej neodgovorno početje, saj že hiter izračun pokaže, da smo lahko celo med običajnim delovnim dnem na soncu tudi več kot dve uri na dan, sploh če se vozimo s kolesom ali pešačimo. V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože, zato bi pravzaprav pričakovali, da bo več ljudi nosilo pokrivala s širokimi krajci in drugo zaščito.
»Vodoodpornost« ni garancija za brezskrbno kopanje
»Vodoodpornost« sredstev za zaščito pred soncem, označena je na vseh tokrat preizkušenih vzorcih, ni zagotovilo, da se lahko brezskrbno kopamo. Ta trditev zgolj pomeni, da zaščita ne upade za več kot polovico po dvakrat 20-minutnem stiku z vodo. »Tega potrošniki pogosto ne vedo in po kopanju nanosa »vodoodporne« zaščite ne obnovijo, zato smo označeno vodoodpornost kaznovali z odvzemom točk pri oceni za oznako. Po kopanju je treba zaščito obnoviti – ne glede na označeno vodoodpornost,« opozarja Boštjan Okorn.
Naj vas ne premami lepa embalaža, šteje le učinkovitost zaščite
S trajnostnega vidika je nesmiselno kupovati izdelke, ki so dodatno pakirani v, denimo, kartonasto škatlo. Učinkovitost zaščite je tista, ki mora prevladati pri nakupu, ob tem velja biti pozoren še na vlažilne sposobnosti in način nanašanja.
Sredstva, ki so pri nanašanju dobila zgolj povprečno oceno, imajo slabšo mazljivost (daljše vtiranje v kožo), lahko so lepljiva ali porajajo neprijetne občutke (kožo vleče skupaj). Marsikdo se raje odloči za sredstva v pršilu, a pri njih je lahko težava, da jih nanesemo premalo. Zato na ZPS priporočajo, da takšna sredstva ponovno nanesete, potem ko se prvič že posušijo oziroma vtrejo v kožo.
Dobro je vedeti: Lahko uporabimo sredstva, ki so ostala od lani?
Na splošno velja, da pravilno shranjeno sredstvo za zaščito pred soncem brez težav preživi zimo, pa tudi kakšno sezono več. Če je konsistenca enaka kot je bila pri nakupu, prav tako pa ne zaznate nobenega čudnega vonja, je zelo verjetno, da je sredstvo ostalo enako učinkovito – kar so potrdili tudi preizkusi v laboratoriju. Vseeno pa na ZPS ne priporočajo nakupa sredstev za zaščito pred soncem »na zalogo«, prav tako bo bolj verjetno, da se bo prej pokvarilo tisto v že odprti embalaži.
Celoten test, vključno s tabelo z rezultati je objavljen na www.zps.si in v reviji ZPStest 7-8/2019, ki izide 11. julija.
