Banke tistim, ki se želijo izogniti naložbenim tveganjem na delniških trgih, a si želijo večji donos od tistega pri klasičnem varčevanju, obljubljajo produkt, ki vključuje najboljše iz obeh svetov: varen in donosen strukturirani depozit. A ZPSjev pregled kaže, da vse le ni tako idealno.
Ne sklepajte stav s svojo banko
Strukturirani depozit, včasih ga imenujejo tudi "naložbeni depozit" ali "depozitna naložba", je bančni varčevalni produkt, pri katerem je obrestovanje odvisno od gibanja vrednosti določenega tržnega indeksa, na primer košarice delnic. Praviloma gre za večletno varčevanje, ki ga je mogoče skleniti v omejenem vpisnem obdobju, za predčasni izstop pa je potrošnik kaznovan s plačilom velika provizije. Za razliko od drugih naložb so sredstva v njem enako zajamčena kot pri klasičnem bančnem varčevanju. varčevanja.
Potrošniki razočarani
“Nekatere banke že več let ponujajo strukturirane depozite, a jih je med seboj težko primerjati, ker je vsak novi produkt praviloma vezan na nov, trenutno obetaven tržni indeks. Njihov skupni imenovalec je, da gre za kompleksne finančne produkte,« je izpostavil Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na ZPS so v preteklosti dobili nekaj pritožb razočaranih potrošnikov, zato so banke povprašali, kako so se ti depoziti odrezali. Rezultati nikakor niso spodbudni, so poudarili na ZPS. Ugotovitve najdete na spletni strani www.zps.si. »Tudi raziskava evropskega nadzornika trga vrednostnih papirjev ESMA potrjuje da se strukturirani produkti na splošno odrežejo slabše od naložb brez tveganja, na primer od navadnega bančnega depozita z vnaprej določeno obrestno mero,« je povedal Boštjan Krisper in dodal: »Zato pred izbiro dobro razmislite, ali je za vas nakup takšnega produkta sploh smiseln. V enem samem finančnem produktu ne morete dobiti varnosti in zelo velikega donosa.«
Dobrodošli v bančni stavnici
Zakaj se torej strukturirani depozit tako pogosto slabo odreže? Saj banke ta finančni produkt potrošnikom tržijo prav z obljubo, da se bo morda izkazal bolje kot navadno varčevanje? Na ZPS ocenjujejo, da je razlog način, kako banke določijo pogoje obrestovanja. To kaže primer Banke Koper, ki je trikrat zapored izdala strukturirani depozit z vezavo na Euribor. Opazili so, da je banka njegovo vrednost, po kateri je v vsaki pogodbi obljubila izplačilo visokih obresti, povečala, ko je tudi Evropska centralna banka povečala svojo vodilno obrestno mero (ta vpliva na gibanje Euriborja), in zmanjšala, ko je to storila tudi ECB. Kot da bi banko skrbelo, da se ne bi povečala verjetnost velikega donosa za potrošnika.
Interesi banke so povsem nasprotni potrošnikovim
Na ZPS poudarjajo, da nihče ne more za nekaj let z gotovostjo napovedati, kako se bodo gibali borzni indeksi in obrestna mera. A banka kot finančni strokovnjak takšna gibanja oceni veliko bolje, kot lahko to stori potrošnik. »Pri strukturiranem depozitu pa so interesi banke diametralno nasprotni vašemu: vi si želite čim višje obresti, banka pa vam želi izplačati čim manj,« meni Boštjan Krisper in dodaja: »S podpisom takšne pogodbe torej sklenete stavo s finančnim strokovnjakom, ki jo boste zelo verjetno izgubili.«
Več informacij:
zps@zps.siwww.zps.si
