RAZISKAVA O SLUHU IN SLUŠNIH APARATIH

297

Ste vedeli, da je povprečna doba od trenutka, ko ugotovite, da ne slišite (ali diagnoze), do nabave prvega slušnega aparata danes v Sloveniji tudi do 10 let? Medtem, ko oklevate, saj vas naglušnost še ne moti preveč, lahko s tem povzročate nepopravljivo škodo. Če vaš center za sluh v možganih zaradi naglušnosti ne prejema impulzov, se lahko zgodi, da pričnejo nevroni propadati, kar pripelje do še večjih težav in trajnih posledic. Posledic, ki bi jih lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, če bi pravočasno pričeli z uporabo slušnih aparatov. Zato smo na reprezentativnem vzorcu več kot 200 anketirancev želeli problem globlje raziskati. 

Nekaj zanimivih ugotovitev

Dejstvo, da ankete o sluhu in slušnih aparatih niso izpolnjevali tisti, ki s sluhom nimajo težav, nas ni presenetilo. Presenetilo pa je dejstvo, da je velika večina anketirancev – skoraj dve tretjini (63,0%) – že prišla do potrditve, da imajo težave s sluhom.  Mesto, kjer so test opravili;  v gluhi sobi pri otologu ali v slušnem centru pri katerem od dobaviteljev slušnih aparatov, samoinciativno ali v sklopu sistematskih pregledov v šoli ali podjetju, ne igra pomembne vloge. Tem osebam je bila dokazana naglušnost in v statistiki se že štejejo med tiste, ki se bodo v povprečju čez 10 let odločili za nakup prvega slušnega aparata. Tistih, ki o slabšem sluhu še razglabljajo in modrujejo brez dokazov, je v naši anketi dobra tretjina (34,1%). Popolnih dvomljivcev pa le za vzorec (2,4%).

Kdo vse je “zastrigel z ušesi”?

No, zgoraj navedeno ne drži povsem, saj so med »dokazano naglušnimi« tudi taki, ki slušne aparate že imajo (za njih nimamo podatka, koliko časa jih že imajo in koliko dolgo je trajala njihova nakupna odločitev). Več kot polovica (51,4%) še nikoli ni imela opravka z slušnimi aparati, preostalo slabo polovico pa zapolnijo tisti, ki se kljub testu (še) niso odločili za nakup (11,1%), in dve – številčno povsem poravnani skupini uporabnikov slušnih aparatov, prvi – ki jih redno nosijo (18,8%) in drugi – ki jih imajo večinoma v predalu (18,8). Kaj sklepati iz slednjega?  Zagotovo ne, da le polovica uporabnikov slušne aparate dejansko uporablja. Na anketo se  – logično – niso prijavljali tisti, ki imajo problem s sluhom uspešno urejen. Med tistimi, ki so »zastrigli z ušesi« ob možnosti hitrega dostopa do testa in nove možnosti za izboljšanje slušnih pripomočkov, pa je očitno točno polovico takih, ki slušne aparate na varnem hranijo v predalih in tistih, ki jih vseeno uporabljajo, kolikor jim pač njihova pomoč pomaga.

Brez preizkusa ni pametne odločitve

Omejevalna okoliščine glede odločitve za slušne aparate je zagotovo ta, da si ne znamo predstavljati, kako bolje bomo slišali z njimi, dokler jih dejansko ne damo v ušesa in preizkusimo. Razmišljali smo o tem, ali nas pri odločanju ovirajo tudi drugi dejavniki, na primer mnenja bližnjih, družine, prijateljev. Zato smo anketirance povprašali tudi o tem. In, zanimivo, samo 13,9% je prejelo negativno mnenje o uporabi slušnih aparatov, ostalih 86,1% pa ni bila negativno vplivana od okolice. Iz tega lahko sklepamo, da večina zadržkov do odločitve o nabavi slušnih aparatov nastane kar pri nas samih.

Terminologija

Za konec pa še rezultat, ki naj je najbolj presenetil, saj gre za pomembno razliko v terminologiji. Pri odgovorih na vprašanje – Kakšna je razlika med slušnimi aparati in ojačevalci sluha?,  le dobrih 11 % vprašanih ve, da lahko le naprave, ki lahko ojačujejo izhodno jakost na vsaj štirih različnih frekvencah in s tem prilagaja individualnim izgubam sluha, poimenujemo slušni aparati. Če tega ni, lahko govorimo le o ojačevalcih sluha, torej o preprostih napravah, ki linearno ojačujejo vse frekvence hkrati in ki niso prilagojene individualnem sluhu. Te naprave, ki se prodajajo praviloma prek spleta so v primerjavi s strokovno uglašenimi slušnimi aparati lahko neuporabne ali celo škodljive. Nasvet je, da ne kupujte nobene naprave, kjer za nakup ni zahtevanega vašega avdiograma – vaše osebne izmere vašega sluha in obljube, da se naprava tem izmeram lahko prilagaja.

Rezime

10 letni zamik med potrditvijo naglušnosti in odločitvijo za prve slušne aparate je predolg in škodljiv. In ko se že odločite za nabavo, se najprej pozanimajte o slušnih aparatih, kaj obstaja in kaj omogočajo. Pri nakupu se odločite za kakovostne slušne aparate, prilagojene vašemu sluhu. Ena od najhitrejših poti do testa sluha in možnosti brezplačnega testiranja vrhunskih slušnih aparatov zadnje generacije, je tudi prek spletne ankete in sodelovanja v raziskavi. Kliknite: https://varnastarost.si/test-sluha/

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost®