POMEMBNA PREHRANSKA PRIPOROČILA ZA STAREJŠE

    352

    Znano je, da so nekatere fiziološke, psihološke, socialne in ekonomske spremembe povezane s starostjo, kar med drugim vpliva tudi na prehranjevalne navade, čemur v sodobni družbi namenjamo premalo pozornosti. Kmalu si ne bomo mogli več zatiskati oči pred dejstvom, da je pri nas in v svetu vse več starejših ljudi energijsko in hranilno podhranjenih.

    V nadaljevanju bomo opozorili na tri prehranska priporočila, na katere bi morali biti starejši ljudje še posebej pozorni.

    Zadosten vnos beljakovin

    Pri starejših je pomemben zadosten vnos beljakovin, saj zagotavlja ohranjanje mišične mase oz. preprečuje sarkopenijo (izgubo mišične mase). Po nekaterih priporočilih naj bi starejši zaužili celo več beljakovin (1,2 do 1,5 grama na kilogram telesne teže na dan) kot odrasli. Pomembno je, da so beljakovine kakovostne, torej tiste, ki jih na primer najdemo v pustem mesu, perutnini, ribah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih ter stročnicah.

    Ne pozabite piti

    S starostjo se zmanjša občutek za žejo, zmanjša pa se tudi sposobnost ledvic za koncentriranje seča. V mišicah pa je zaradi manjše mišične mase tudi manjši delež vode. To je le nekaj glavnih razlogov, zaradi katerih so starejši dovzetnejši za dehidracijo kot mlajši. Načelno velja, da naj bi bil dnevni vnos tekočine vsaj 30 mililitrov na kilogram telesne teže na dan, pri podhranjenih pa je ta številka večja. V starejših letih je smiselno imeti "merico", ki jo popijemo čez dan. Priporočeno je uživanje (mineralne) vode, čaja in sokov. Pri zaprtju je smiselno na tešče spiti mineralno vodo ali sok. V starosti se poskusimo izogniti uživanju alkohola, saj so njegove posledice lahko poškodbe in padec.

    Vitamin D

    Pomanjkanje vitamina D je pri starejših razmeroma pogosto, še posebej pri tistih, ki so institucionalizirani. Vitamin D se namreč tvori v koži, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi. Velja poudariti, da se je pred leti dokaj povečalo priporočilo za dnevni vnos vitamina D, in sicer na 20 µg/dan. Vir vitamina D so na primer tudi mleko in mlečni izdelki, jajčni rumenjak, maslo, ribe in ribje olje. Če nismo izpostavljeni sončni svetlobi in uživamo malo teh živil, se je smiselno posvetovati z zdravnikom o uživanju prehranskega dopolnila.

    Prepričanje, da zdravo prehranjevanje v starosti ni več pomembno, v smislu "je kar je", še zdaleč ne drži.

    Prejšnji članekOD BAROKA DO SODOBNE UMETNE GLASBE
    Naslednji članekSVETOVNI DAN GIBANJA 2015