Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje starostnikov so strokovnjaki z različnih področij in ustvarjalci programa Ars zasnovali novo glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin.
Oblikovati programski sklop z mislijo na starostnike, še posebej tiste v domovih za starejše, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, je bila želja, ki je povezala strokovnjake z različnih področij in ustvarjalce programa Ars. Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje so skupaj zasnovali novo glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin (Juan Gelman, iz pesniške zbirke Naprej/nazaj v trenju). Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«
GLASBA ZMANJŠUJE STRES in TESNOBO
Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika.
Pri poslušanju glasbe so učinki odvisni predvsem od tempa, frekvenčne strukture glasbe in glasbene zvrsti. Pri uporabi glasbe v medicinske namene v raziskavah poročajo o številnih za zdravje ugodnih učinkih, npr. predvajanje posnete glasbe za zmanjševanje stresa, bolečin, potrebe po pomirjevalih, zmanjševanje epileptičnih napadov, anksioznosti in depresije ter za izboljšanje spanca in razpoloženja. (iz projektne dokumentacije dr. Maje Derlink, izr. prof. dr. Uroša Kovačiča in dr. Katarine Habe z Medicinske fakultete in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani)
UGODNI UČINKI ZA ZDRAVJE
Zaradi velike heterogenosti metod ni soglasja glede protokolov za terapevtsko poslušanje glasbe niti za učinkovitost določenih pristopov niti za karakteristike glasbe, ki naj bi bile najučinkovitejše. Tudi razlike med osebnostmi in kognitivnimi lastnostmi vplivajo na psihološki in fiziološki odziv na različne zvrsti glasbe. A ko ljudi vprašajo o razlogih za poslušanje glasbe, med glavnimi razlogi izpostavijo učinek na čustva in uravnavanje čustvovanja.
Glasbeno-literarni program bo prepleten s pogovori o pomenu glasbe v naših življenjih, razmišljali pa bomo tudi o učinkih poslušanja glasbe na psihofizično počutje. Naši gostje v soboto, 18. aprila, bodo prof. Uroš Kovačič z Medicinske fakultete, dr. Rajko Muršič s Filozofske fakultete, režiser in glasbenik Edi Majaron in glasbena terapevtka Mihaela Kavčič. Program bo vodil Alen Jelen, veselimo pa se tudi vaših klicev: glasbenih spominov, ki bi jih želeli deliti, in pozdravov, ki bi jih želeli izreči.
Več: https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/s-skritim-leskom-se-oglasa-zakopan-spomin/520817
