Odprta informacijska mreža za starejše

Vse informacije na enem mestu

Ko starejši ne zmorejo več živeti samostojno, je treba poskrbeti za pomoč pri njihovi oskrbi.

V zadnjih sto letih se je število svetovnega prebivalstva z 1,6 milijarde povečalo za več kot štirikrat, sedemmiljardti Zemljan pa naj bi se rodil že v prihodnjem letu. Zaradi zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe se je v zadnjih desetletjih močno spremenila starostna sestava prebivalstva – prebivalstvo sveta je čedalje starejše. O staranju govorimo, kadar se delež prebivalstva nad določeno starostno mejo (v veljavi je meja 65 let) povečuje, hkrati pa se zmanjšuje število otrok, mlajših od 15 let.
Po napovedih demografskih analitikov bo leta 2050 na svetu 1,5 milijarde prebivalcev starejših od 64 let, v EU in Sloveniji pa bo takrat star 65 let ali več že vsak tretji.
V zadnjih 50 letih se je v Sloveniji število rojstev prepolovilo, življenjska doba pa se je podaljšala za 16 let. Intenziteta staranja prebivalstva se ne nazadnje kaže tudi v povečevanju števila prejemnikov pokojnin. V Sloveniji je bilo po podatkih ZPIZ v letu 2009 že 538.455 uživalcev pokojnin, kar je 10.522 upokojencev ali dva odstotka več kot v letu 2008.
Novi družbeni problem: skrb za starejše
Tak demografski razvoj zahteva temeljite družbene spremembe v načrtovanju oskrbe starejšega prebivalstva, tako na področju socialnega varstva, ureditve stanovanj kot zaposlovanja. Da starejši postajajo obremenitev za delovno aktivne generacije, je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS, ki razkrivajo, da je takih, ki menijo, da so starejši ljudje breme v EU 15, v Sloveniji pa 23 odstotkov. Zaradi pospešenega staranja prebivalstva v Sloveniji je čedalje večje tudi povpraševanje po možnostih za bivanje v domovih za starejše. V letu 2008 se je število varovancev v domovih v primerjavi z letom prej povečalo skoraj za desetino. V njih je živelo več 15.000 starejših, od tega dobrih enajst tisoč žensk in slabih štiri tisoč moških. Med prebivalci domov za starejše je tako približno 75 odstotkov žensk in 25 odstotkov moških; ti so sicer številnejši od žensk le v starostni skupini do 69 let. V višjih starostnih skupinah je žensk več, zlasti med starejšimi od 80 let. Čeprav v javnosti velja prepričanje, da je za namestitev v domovih za starejše treba čakati dolga leta, to drži le za glavno mesto in deloma za območje Gorenjske in Primorske. Drugod po Sloveniji je precej domov z razpoložljivimi kapacitetami. V letih med 2002 in 2010 je namreč število prostih mest naraslo z 11.500 na skoraj 19.000.
Varnastarost.si
Našteti podatki zahtevajo premislek, skrbno načrtovanje jeseni življenja pa je za starejše – in njihove mlajše sorodnike – že kar nuja. Ko namreč starejši »nenadoma« ne zmorejo več živeti samostojno in je treba poskrbeti za pomoč pri njihovi oskrbi, je treba kar hitro ukrepati. Morda je še največji problem, da ne vemo, kam se obrniti po potrebne informacije. Namestitev oslabele babice ali dedka v dom ali javni socialno-varstveni zavod zahteva vrsto poti, prvi naslov, na katerem se oglasimo, pa je navadno najbližji zavod za socialno pomoč. »Vendar tudi tu ne poznajo vseh odgovorov, ki se pojavijo, ko morajo mlajši sorodniki poskrbeti za udobno namestitev svojega ostarelega družinskega člana,« iz svoje izkušnje pripoveduje Peter Arčon, idejni vodja in ustanovitelj spletnega portala varnastarost.si.
Kako se torej lotiti projekta varna starost? V današnjem elektronskem času na spletnem iskalniku odtipkamo eno od besed, ki nam morda odpre pot do ustrezne rešitve. Vseeno kaj hitro opazimo, da glede problematike urejanja oskrbe življenja za obnemogle starostnike ni prav nikjer pregledno urejene zbirke podatkov oziroma da ni nikjer nikogar z imenom in priimkom, ki bi ga lahko zaprosili za konkreten nasvet ali pomoč.
Vsakemu osebna obravnava
»Iz izkušenj smo ugotovili, da je pri urejanju problemov starejših, ki se obrnejo na nas, največkrat potrebna pomoč na treh ključnih področjih: na pravnem, kjer je najpogosteje treba urediti odnose s svojci, na finančnem, kjer je treba pregledati finančno stanje naše stranke in ji zagotoviti ustrezno varno starost, pomembno pa je urediti tudi morebitne nepremičnine, ki v nekem trenutku morda ne ustrezajo več. Naš svetovalec, ki prevzame določen primer, tako po željah naročnika s pomočjo strokovnjakov pripravi rešitve s področja dedovanja, prenosov lastništva, nepremičninski strokovnjaki pomagajo z nasveti in izvedbo upravljanja nepremičnin, finančni svetovalci pa poiščejo optimalne rešitve, ki bodo zagotovile varno in brezskrbno preživljanje starosti,« je razložil Arčon, ki se je povezal s priznanimi strokovnjaki z različnih področij, tako da postopki potekajo karseda hitro in racionalno. Starejši ali njihovi svojci tako lahko dobijo svojega osebnega svetovalca, ki, upoštevaje želje in potrebe posameznika, pomaga najti primerno rešitev in vodi njeno izvedbo.
Najpogostejša vprašanja, ki s katerimi se ukvarjajo strokovnjaki portala varnastarost.si, so: kdo bo skrbel zame, kdo mi bo pomagal pri zadevah, ki jih ne zmorem več; kdo ponuja pomoč na domu; kako do postelje v domu; kje lahko kupim ali najamem varovano stanovanje in ali je to sploh rešitev zame. Svetovalec za svojega naročnika poišče tudi odgovore na druga vprašanja: ali mi država ponuja kakšno pomoč in bonitete, kako do njih, kaj mi sploh pripada, kaj je najpametneje narediti s premoženjem, ki ga ne uporabljam več, kakšna so pravila dedovanja, darilne pogodbe, pogodbe o preužitku oziroma kako najugodneje urediti zapuščinske zadeve tako, kot si želim, in tako, da bodo tudi vsi svojci čimbolj zadovoljni?
»Na varnastarost.si poleg tega najdemo obsežno poglavje najraznovrstnejših povezav na storitvene servise za starejše, za tiste, ki morda še niso vešči uporabe interneta, tudi pregledujemo spletne strani, zbiramo in urejamo ponudnike storitev in produktov, namenjenih starejšim. Pozorni smo na popuste in ugodnosti za upokojence. V rubriki Domovi za starejše v regionalno ločenih sklopih navajamo kontaktne podatke domov za starejše občane in seznam števila čakajočih,« je še povedal Peter Arčon, idejni vodja spletnega portala varnastarost.si.
Vlado Kadunec