LEŽARNINA IN NEGATIVNA OBRESTNA MERA

1795

Varčevanje je eno od osnovnih načel urejenih osebnih financ, njegov pomen pri ustvarjanju blaginje in finančne varnosti poudarjamo že leta, posebej ga poskušamo privzgojiti otrokom in mlajšim generacijam. Vloga bank pri tem je čedalje manj spodbudna, ležarine, ki jih pri nas prvi uvajata NLB in SKB, pa še poslabšujejo položaj varčevalcev, ki kljub majhnim ali celo negativnim donosom pri svojih naložbenih odločitvah dajejo prednost bančnim vlogam.

Nova realnost za varčevalce

Časi, ko so banke spodbujale varčevanje s privlačnimi obrestmi, so preteklost. Obrestne mere za sredstva pri bankah so ničelne ali komaj pozitivne, že minimalna inflacija, ta je sicer po zadnjih podatkih na letni ravni negativna, lahko realno vrednost prihrankov še zmanjša. Kljub temu priljubljenost bančnih vlog med potrošniki ostaja, po podatkih Banke Slovenije imajo gospodinjstva v bankah naloženih več kot 22 milijard evrov, od tega glavnino sestavljajo vpogledne vloge.

Razlik v izhodiščnih obrestnih merah med ponudbami bank skoraj ni ali pa so minimalne. Prejete obresti za klasični enoletni bančni depozit s fiksno obrestno mero v višini 10.000 evrov bomo v najboljšem primeru preštevali v nekaj evrih. Tudi vezava za dlje časa ne bo bistveno spremenila donosa, obresti bank za pozitivno stanje na osebnem računu pa so domala ničelne, s čimer banke sredstva od svojih komitentov dobijo tako rekoč zastonj.

Obrestne mere za sredstva pri bankah

Medtem ko so banke s postopnim zniževanjem pripeljale svojo ponudbo obrestnih mer za vloge gospodinjstev skoraj do ničle, pa okolje nizkih obrestnih mer ne velja, ko si denar izposodimo od banke.

Za koriščenje npr. enoletnega limita na transakcijskem računu bo banka poleg vseh stroškov zaračunala obrestno mero v višini okrog 8 odstotkov, kar je pravzaprav enako višini zakonsko predpisane zamudne obrestne mere. Fiksne obrestne mere za potrošniška posojila se gibljejo v povprečju od 5,5 do 6 odstotkov, na končno ceno posojila bodo vplivali še morebitni drugi stroški, na primer strošek odobritve in zavarovanja.

Postopen prenos negativnih obrestnih mer na komitente

Osrednjo vlogo v dinamiki gibanja bančnih obrestnih mer ima Evropska centralna banka (ECB) z določanjem svojih ključnih obrestnih mer: za odprto ponudbo mejnega posojila, za operacije glavnega refinanciranja in za odprto ponudbo mejnega depozita, ki določa obresti, ki jih dobijo banke, kadar pri centralni banki deponirajo svoja sredstva.

Z namenom spodbujanja gospodarske rasti in doseganja inflacijskih pričakovanj v evroobmočju, ECB svoje ključne obrestne mere že skoraj desetletje ohranja na rekordno nizkih ravneh. Znižanje obrestne mere za mejni depozit pod ničlo, ki traja že vse od sredine 2014, pa je povzročilo, da morajo banke pri centralnih bankah za deponiranje svoje (visoke) presežne likvidnosti plačevati negativne obresti oziroma t. i. ležarine.

Postopoma so banke to breme začele prenašati na svoje komitente, kar so najprej občutila velika podjetja in druge finančne organizacije, ki so jim banke po določenih pogojih začele zaračunavati nadomestilo za bančne vloge (t. i. ležarine), praviloma v odstotku tistega dela zneska, ki presega določeno višino sredstev. Pozneje so se z novo realnostjo, kljub številnim kritikam družbe, soočila tudi gospodinjstva.

NLB in SKB prvi z ležarinami za vloge fizičnih oseb

Medtem ko je več slovenskih bank v preteklosti že uvedlo ležarine za podjetja, se za tak neposreden prenos bremena negativnih obrestnih mer na potrošnike vse do zdaj niso odločale. Namesto tega smo bili v zadnjih letih priča najrazličnejšim podražitvam drugih bančnih storitev, kot so vodenje osebnega računa, plačilo položnic na bančnem okencu, dvig gotovine na bankomatu druge banke ali kako drugače. NLB in SKB sta prvi, ki s 1. 4. 2021 uvajata ležarine tudi za fizične osebe.

NLB znaša novo nadomestilo 0,04 % na mesec za povprečna mesečna stanja sredstev nad 250.000 evrov, pri čemer se upošteva seštevek stanj na osebnih računih in paketih, varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih. Če bo imela stranka v povprečju 50 tisočakov nad to mejo, bo za to plačala 20 evrov na mesec.

SKB banka bo uvedla zaračunavanje nadomestila za stanja sredstev na osebnih računih, varčevalnih računih in depozitih fizičnih oseb, za povprečno stanje nad 200.000 evrov, pri čemer se stanja na računih in depozitih strank seštevajo.

Bodo sledile tudi druge banke?

“Ne načrtujemo, ampak možno.” Tako bi lahko strnili odgovore večine bank na naše vprašanje, ali nameravajo letos uvesti negativne obresti oziroma ležarine za vloge prebivalstva.

Pri napovedih o uvedbi podobnega nadomestila so še precej previdne, vendar lahko ob nespremenjenih razmerah na finančnih trgih predvidevamo, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo sledile modelu NLB in SKB ter ležarino za vloge prebivalstva začele uvajati tudi same, s čimer se bo ta ukrep dotaknil še večjega števila potrošnikov.

N26 je ležarine začela zaračunavati že lani 

Lani je ležarino uvedla tudi med Slovenci vse bolj priljubljena nemška mobilna banka N26, kjer so mejo postavili pri 50.000 evrih. Za stanja nad to mejo je treba banki plačati nadomestilo v vrednosti 0,5 odstotka na leto, vendar le strankam, ki so svoj račun pri banki odprle po 19. 10. 2020.

Več: https://www.zps.si/osebne-finance-sp-1406526635/varevanja/10815-lezarine-za-vloge-pri-bankah-nova-realnost-tudi-za-slovenske-potrosnike

Prejšnji članekNALEZIMO SE DOBRIH NAVAD – CEPIMO SE
Naslednji članekKAJ O NAŠEM ZDRAVJU KAŽEJO PODATKI PO OBČINAH?