INTEGRIRANA OSKRBA SLADKORNE BOLEZNI

    520

    Oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo je zahtevna, saj vključuje številne zdravstvene delavce in druge strokovnjake v zdravstvenih domovih, specialističnih ambulantah, terciarnih centrih in lekarnah. Pomembno je, da so njihove dejavnosti usklajene, povezane in bolniku na različnih ravneh zdravstvenega varstva zagotavljajo enaka in razumljiva navodila ter da pri načrtovanju zdravljenja v kar največji meri upoštevajo bolnikove želje in želje njegovih bližnjih. Le integrirana oskrba namreč zagotavlja optimalne izide zdravljenja in bolniku pomaga, da prevzame nadzor nad svojim zdravjem. Z vidika zdravstvenih strokovnjakov so največje ovire za dobro integrirano oskrbo sistemske in organizacijske narave, zato sta komunikacija in sodelovanje v timih, med strokovnjaki, institucijami in med ravnmi zdravstvenega varstva še vedno neorganizirana in odvisna predvsem od prizadevanj posameznikov.

    Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje v Ljubljani organizirala 8. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Tokratna nacionalna konferenca z naslovom Sladkorna bolezen skozi prizmo integrirane oskrbe je bila namenjena izmenjavi stališč in izkušenj, predstavitvi odprtih vprašanj ter primerov dobrih domačih in tujih praks integrirane oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo.

    Število bolnikov s sladkorno boleznijo se v Sloveniji, tako kot v drugih razvitih  državah, vztrajno povečuje. Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo okoli 108.600 bolnikov,  leta 2007 pa manj kot 80.000 bolnikov.

    K takšnemu porastu so sicer prispevala tudi uvedba novih zdravil in smernice za zgodnejši pričetek zdravljenja z zdravili, kot je npr. metformin, s tem pa se je za polovico zmanjšal delež nemedikamentozno zdravljenih. Razloge za porast sladkorne bolezni le deloma lahko pripišemo staranju prebivalstva, četudi gre visoko stopnjo prevalence sladkorne bolezni tipa 2 pripisati dolgoživi družbi. Delež odraslih v starosti 25-74 let s sladkorno boleznijo je po podatkih anketne raziskave NIJZ v letu 2016 znašal 6 %. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal.

    Zgovoren je podatek, da v Sloveniji z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 oseb, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom. Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je najbolj prisotna v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter v delu jugovzhodne Slovenije.

    Prejšnji članekPRIJATELJI V PEGAZOVEM DOMU
    Naslednji članekDOBRA NEGA TUDI ZA NEKAJ EVROV