PROJEKT GARKLC: HORTIKULTURNA TERAPIJA

    1224

    V domu starejših občanov Viharnik želimo našim stanovalcem zagotoviti kakovostno starost in aktivno preživljanje prostega časa.

    PROJEKT GARKLC – STAREJŠI LJUDJE AKTIVNO RAZISKUJEJO KORISTNE ORGANIZME

    Mnogi starejši ljudje želijo ohraniti kontinuiteto svoje identitete s tem, da so na določen način produktivni in želijo delati nekaj koristnega. Biti aktiven in koristen ne pomeni zgolj nekaj početi. Posameznik naj bi delovne aktivnosti nadomestil s prostočasnimi aktivnostmi in tako ohranil svojo identiteto in kontinuiteto aktivnega odnosa do sebe in okolja. Aktivno življenje ohranja telesne in duhovne sposobnosti, ki so pogoj za avtonomijo v starosti (Hudolin in Lebar, 2004 cit. po Čebašek, 2006).  Slednje lahko dosežemo z medgeneracijskim povezovanjem, med institucionalnim povezovanjem in interakcijo strokovnih delavcev in njihovega znanja s starejšimi ljudmi, ki imajo poleg teoretičnega znanja še izkušnje. Realizacijo navedenega nam je omogočil projekt Garklc. Projekt je bil izveden v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo, Domom za starejše občane Preddvor, domom Viharnik Kranjska Gora,  ob podpori občine Naklo in občine Kranjska Gora.

    V okviru projekta smo pridobili tri visoke grede in hotel za koristne organizme. Veliko naših stanovalcev je doma obdelovalo svoje vrtičke in vzgajalo rastline. Danes zaradi gibalnih omejitev marsikdo izmed njih ne more več obdelovati klasičnih talnih vrtov. Visoke grede jim s primerno višino to omogočajo. Lahko rečemo, da jim je tako omogočeno izvajanje hortikulturne terapije.

    Hortikulturna terapija je usmerjena v namensko gojenje rastlin in urejanje vrtov, da si človek s tovrstno dejavnostjo ohranja duševno in telesno zdravje. S  pomočjo hortikulture bomo pri posameznikih krepili zaznavne, spoznavne in motorične sposobnosti ter socialne veščine. Terapija bo temeljila na tehnikah ohranjanja oziroma spodbujanja zaznavnih sposobnosti, telesne vadbe, fine motorike in koordinacije. Vsebovala bo telesno aktivnost, sprostitev in uživanje ter s tem omogočala razvoj spretnosti, intelektualni razvoj, socializacijo. Na ta način človeku daje občutek, da je nekaj naredil, daje mu osebno zadovoljstvo ter posledično vpliva na njegovo duhovno rast.

    Z znanstvenimi dokazi je potrjeno, da so starejši s pomočjo hortikulture ohranjali svojo psihofizično zmogljivost in socialne veščine, ter ostajali dalj časa samostojni pri opravljanju osnovnih dnevnih aktivnostih (Pihler, 2013). Hortikulturna terapija je bila le eden izmed ciljev celotnega projekta. Pomembna cilja sta bila tudi dvig stopnje uporabnosti hotelov koristnih organizmov v okolju in oblikovanju strokovnega  priročnika z aplikacijo izdelave dvignjenih gred in hotelov za koristne organizme.

    V celoten proces dela v projektu »Garklc« smo želeli aktivno vključiti čim več stanovalcev. Poseben poudarek pri pripravi programa smo namenili tudi manj aktivnim stanovalcem, ki že samo s spremljanjem dogajanja v svoji okolici dosegajo minimalne, vendar pomembne pozitivne spremembe v svojem psihofizičnem počutju. Ne pričakujemo, da bomo pridelali solate na kilograme, niti ni to naš cilj. Naš namen je, da opazujemo kako bo iz majhnega zraslo veliko, da se gibamo, družimo in da naredimo nekaj koristnega.

    Projekt nam je doprinesel več kot smo pričakovali. Poleg uporabne vrednosti visokih gred in hotelov za koristne organizme smo se povezovali. Povezovali smo se domovi med seboj, z lokalno skupnostjo, medgeneracijsko in ne nazadnje tudi strokovno. Skrb za naravo, homeostazo v njej  z združitvijo  stroke, znanja in modrosti – da, to je bil naš Garklc.

    Če povzameva, lahko rečeva, da smo z realizacijo projekta Garklc veliko pridobili. Potencial za podobna povezovanja, ki bi bila lahko primerljiva takim projektom, vidiva v izbirnih predmetih učencev osnovnih šol. Med izbirne predmete bi lahko uvrstili predmet, ki bi povezoval mlade in starejše z namenom prenosa znanj in izkušenj.  
    Elvisa Čatak in Karmen Romih

    Literatura:

    Čebašek I. Okupacije kot vir doživljanja smisla starostnika v domu: (diplomsko delo): Ljubljana: Visoka zdravstvena šola Ljubljana.
    Piihler Z. Nove metode v delovni terapiji. V: Rehabilitacija – letn. XII, supl.1. Zbornik predavanj, 24. dnevi rehabilitacijske medicine,Ljubljana 22. in 23. marec 2013. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana; 2013: 121-8.  

    Prejšnji članekKAKŠNE SO ZARES KREME ZA ZAŠČITO PRED SONCEM
    Naslednji članekNOVO UPANJE ZA PLANINSKE POTI POSOČJA