Dedič lahko zaradi določenih dejanj postane oseba, ki si ne zasluži, da bi dedovala. Dedič tako zaradi svojih dejanj ne bo uspel pridobiti dediščine, ne po zakonu, ne na podlagi oporoke.
Zakon o dedovanju našteva točno določene dejanja, zaradi katerih pride do dedne nevrednosti, in sicer:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.
Sodišče bo dedno nevrednost upoštevalo po uradni dolžnosti. V kolikor gre za situacijo opustitve preživljanja in dajanja pomoči, bo morala dedno nevrednost uveljavljati oseba, ki ima pravno interes, da nevredni ne deduje.
POTREBUJETE PRAVNO POMOČ?
Ponujamo svetovanje in pravno pomoč pri oporokah, družinskih dogovorih, vse o problematiki zapuščin in dedovanja.
Pišite nam na info@proactivita.si ali pokličite na 080 22 46.
