OB SVETOVNEM DNEVU ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

    425

    Jesenska srečanja s svojci in zunanjimi obiskovalci so potekala v okviru tedna aktivnosti ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni.

    V prvem delu smo v ponedeljek, 28. septembra, prisluhnili predavanju prof. Karmen Murovec na temo »Aktivnosti za osebe z demenco z vpogledom v frontotemporalno demenco«, v torek, 29. septembra, Mariji Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh, na temo »Hrana za jasno in modro misel« in v torek, 6. oktobra, mag. Jožetu Škrlju z naslovom »Kako se vživeti v svet osebe z demenco«.

    Drugi del pa je bil namenjen druženju stanovalcev in njihovih svojcev v skupnih prostorih posameznih skupin, spoznavanju dnevnega utripa v domu, izmenjavi mnenj ter pogostitvi, ki so jih pripravili naši stanovalci skupaj z gospodinjami.

    V okviru predavanj so bile predstavljene različne vrste demence, poudarek pa je bil na aktivnostih za osebe z demenco. Vključene so bile praktične vaje, na katere so se svojci še posebej pozitivno odzvali. Sledilo je predavanje o prehrani za boljši spomin in veselo življenje s pokušanjem zdravih dobrot, ki so jih tik pred pričetkom po receptih ge. Merljak pripravile članice Društva Gaja. Sporočilo predavanja je bilo z vrta na mizo, torej sezonsko, lokalno, vzrejeno in pridelano v sožitju z naravo ter pripravljeno z ljubeznijo. Marija Merljak je poudarila pomembnost uravnotežene prehrane, sveže vode, ljubezni do sebe in drugih ter čim več smeha. Nazadnje pa smo prisluhnili mag.Škrlju, ki je v interakciji z občinstvom ugotavljal, kakšne so potrebe osebe z demenco in kako se kot svojec, zaposlen ali nekdo, ki je v stiku z osebo z demenco, vživeti v njen svet. Medtem je razkril svojo željo, da bi, ko bo star in ‘nemočen’, kdorkoli že bo, z njim ravnal mirno, spoštljivo, mu ohranjal veljavo in ga jemal resno. Poudaril je zavedanje, da je vedenje osebe z demenco posledica strahu, ko je potreba po varnosti in sprejetosti porušena. Zato je pomembno vživljanje v svet osebe z demenco, v njeno realnost, brez prepričevanja v nasprotno in posledično ustvarjanja konflikta. Kot preventivno dejavnost pa je na koncu izpostavil ples, saj ohranja koordinacijo gibov in prijetno razpoloženje.

    Alja Hajdinjak, socialna delavka
    VEČ: PEGAZOV DOM

    Prejšnji članekSLOVENIA GREEN: IZZIVI SLOVENSKEGA EKOTURIZMA
    Naslednji članekSTANOVANJSKI KREDITI POD DROBNOGLEDOM ZPS