MALO PO ITALIJANSKO V PEGAZOVEM DOMU

    497

    V Pegazovem domu si vsakdanjik popestrimo tudi s tematskimi dnevi in po mehiškem, dalmatinskem in prekmurskem dnevu, smo tokrat pobližje spoznali Italijo. Tekom celega dneva smo okušali razne kulinarične dobrote, pevke UTŽO so nam zapele večno zelene melodije in na aktivnostih za krepitev spomina smo osvežili osnovno znanje o sosednji državi, ki po obliki spominja na škorenj, Slatinčani pa imajo na italijanske zdraviliške goste zelo lepe spomine in z mnogimi so spletli prijateljske vezi.


    Sandi Turner, vodja kuhinje nas je podučil, da na italijanske dobrote kaže že zastava Italije, ki v svojih barvah skriva tradicionalno pico Margherito, kjer zelena predstavlja baziliko, bela mozzarello in rdeča paradižnik. » Pripravili smo italijanski zajtrk, kjer so bile, med drugim, na izbiro fritate in bruschette, za kosilo tribarvne testenine, sv. file z žajbljem, piščanec po Toscansko, tiramisu in za večerjo pizza.«

    Marinka Mastnak, zborovodkinja UTŽO: »Zapele smo vsem poznane italijanske pesmi – Marina, Bella chao, Volare, O sole mio… še dobro, da sva z Ojdano 3 leta obiskovali tečaj italijanščine, da je šlo lažje z izgovorjavo. Vesele smo bile, da je večina stanovalcev uživala in prepevala vsem poznane napeve in smo jim tako pričarale spomine na San Remsko vzdušje«.

    Anton Kukovič, stanovalec in upokojeni natakar: »Odlično je spoznavanje sosednje kulinarike – za zajtrk so bili opečeni kruhki z raznimi namazi, veliko je paradižnika, oljčnega olja, oliv, mediteranskih začimb. Italijani prisegajo na beli kruh, t.i. bruschette. Za kosilo so bile testenine tricolori, saj jih pripravljajo na sto načinov, pa tiramisu in svetovno znana pizza za večerjo. Bilo je atraktivno!«

    Gabrijela Krumpak, stanovalka je na aktivnostih za krepitev spomina, med drugim, povedala kako se je hodilo nakupovat v Trst. »Morali smo »švercati«, znašli smo se tako, da smo si oblekli dvojna ali trojna oblačila, sicer je bil na carini problem. Seveda pa se je v Italiji dobilo zares lepih oblačil po dostopnih cenah, saj smo hodili na razprodaje.« 
    Mateja Fidler, delovna terapevtka
    VEČ: Pegazov dom

    Prejšnji članekPROGRAM SVIT – MODRA ODLOČITEV
    Naslednji članekKRALJEVA ZBIRKA IN 100-LETNICA JUGOSLAVIJE