1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let (65+).
Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje, kot so živeli naši dedje pred slabim stoletjem. Stari ljudje so večinoma solidnega zdravja, sposobni in samostojni. Svetovna populacija starejših narašča, sožitje generacij postaja spet bolj neobhodno, v prihodnjih desetletjih bomo tako imeli veliko večjo vlogo ne le pri skrbi zase in v družbenem življenju, ampak tudi na gospodarskem in delovnem področju.
Zreli stari ljudje so imeli – in še vedno imajo – v družbi posebno vlogo, vlogo modrecev. Težko bi človek res dozorel do prave življenjske modrosti, če si skozi leta ne nabere dovolj izkušenj in na situ let preseje zrna od plev. Zori le človek, ki si za to z veseljem prizadeva, ki ima kljub vsemu doživetemu še vedno zvrhan koš svojih želja in potreb.
Zatorej, če se hočemo kakovostno starati, moramo imeti pozitivno stališče do starosti in si oblikovati dobro sožitje med starejšimi in mlajšimi generacijami. Moramo pa si pridobiti tudi dovolj razumljivih in natančnih informacij, kako si urediti življenje, ko se naša leta umirijo. Če želimo pridobiti širšo sliko, povprašajmo za nasvet svojce, druge vrstnike ali zunanje, zaupanja vredne svetovalce.
Kakšno je danes stanje – povzemamo podatke Statističnega urada RS:
Osebe, stare najmanj 65 let, predstavljajo skoraj 20 % prebivalstva Slovenije
Januarja 2019 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije 413.054 ali 19,8 % takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 % teh oseb so bile ženske. 189 prebivalcev izmed teh je bilo starih 100 ali več let; od tega 161 žensk.
V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb ali 3 %.
Na ravni statističnih regij je bil delež starejših oseb med celotnim prebivalstvom največji v goriški (22,4 %) in pomurski (22,2 %), najmanjši pa v osrednjeslovenski regiji in jugovzhodni Sloveniji (v vsaki 18,4 %). Samo v treh statističnih regijah je bil delež starejših manjši od slovenskega povprečja, poleg že omenjenih še v savinjski (19,3 %).
Število starejših višje od števila otrok
Na vsakih 100 otrok je povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.
Samo 4,5 % oseb, starih 65+, prebiva v domovih za starejše, med temi je samo vsak četrti moški
V domovih za starejše, ki z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, je 1. januarja 2019 prebivalo 19.260 oseb; 95 % teh oseb je bilo starih najmanj 65 let. Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za 15 % (tudi zaradi novih zmogljivosti). Njihova povprečna starost je bila na začetku tega leta 83 let.
Delež starejših, ki živijo v t. i. skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše, se s starostjo povečuje. Na začetku leta 2018 je bilo med 65-letniki takih, ki so živeli v skupinskih gospodinjstvih, 0,9 %, med 80-letniki 5 %, med 85-letniki 11 %, med nad 90 let starimi osebami pa že vsaka četrta.
